Nedelja, 11.01.2009

Kot »uravnoteženje« za 80-minutni nastop predsednika SD Boruta Pahorja na TVS ponujajo uredniki javne televizije predsedniku SDS samo toliko časa kot petkrat manjši parlamentarni stranki. Možnosti za predstavitev stališč osrednje opozicijske stranke so tako slabše kot pred letom 2004.

Nekdanji predsednik vlade Janez Janša je bil v času svojega mandata občasni gost v 50-minutnih pogovornih oddajah, ki so jim vedno sledili še pogovori z opozicijo v enakem časovnem terminu in v enakem obsegu, kar naj bi določal etični kodeks RTV Slovenija. Enak režim je veljal v času, ko sta bila predsednika vlad dr. Janez Drnovšek in mag. Tone Rop. Pred božično-novoletnimi prazniki pa je ista javna hiša gostila sedanjega predsednika vlade Boruta Pahorja v kar 80-minutni pogovorni oddaji in to v času, ko je državni zbor razpravljal o gospodarski krizi. Predsednik največje opozicijske stranke, ki je na volitvah dobila vsega enega poslanca manj od SD, je imel nato v Odmevih na voljo vsega 12 minut, da o možnostih predsednikov ostalih parlamentarnih strank niti ne govorimo. Očitno pa nekomu tudi to ni ustrezalo, saj so po nastopu Janeza Janše v Odmevih, predsednika vlade Pahorja nemudoma povabili še v zadnje Odmeve leta 2008, bil je tudi gost osrednje prednovoletne oddaje na Silvestrovo. Slednje se je sicer zgodilo prvič, ob tem na misel prihajajo vzporednice z nekimi drugimi časi. In kakšne so bile reakcije prej štiri leta večno popadljivih varuhov javne TV Slovenija? Nikakršne - molk.

Po protestih gledalcev se je vodstvo javne televizije odločilo, da šele po treh tednih, torej v ponedeljek, 12. januarja 2009, pripravi tudi pogovor z opozicijo. Vendar urednik Rajko Gerič vztraja na tem, da v oddajo povabi vse predsednike opozicijskih strank skupaj, kar pomeni, da bi imel predsednik SDS na voljo samo toliko časa kot petkrat manjši parlamentarni stranki. Razmerje v številu dobljenih glasov med SD in SDS je skoraj 1:1, medtem ko je razmerje v številu glasov med SLS in SDS večje kot 1:5. Neprimernost takšne uredniške odločitve pride še toliko bolj do izraza ob dejstvu, da je celo Geričeva predhodnica Tanja Starič v mandatu 2000 - 2004 spoštovala parlamentarna razmerja sil in opozicijskim strankam v podobnih primerih omogočala proporcionalno izrabo časa. Izgovarjanje na utečen sistem zadnjih dveh let ne prepriča nikogar, saj smo v prejšnjem mandatu po razpadu LDS imeli v opoziciji tri približno enako močne opozicijske stranke, razmerje med SDS in SD pa je bilo takrat tudi po prestopu mag. Ropa, Milana M. Cvikla in Darje Lavtižar Bebler k Pahorju še vedno 2:1 v korist SDS.

Razlogi za drastično nižanje demokratičnih kriterijev na javni TVS očitno tičijo v strahu, ki se širi po Kolodvorski. Ob nastopu nove vlade je bil namreč podpisan koalicijski sporazum, ki med drugim določa hitro spremembo Zakona o RTV Slovenija. Najavljene spremembe so v direktnem nasprotju z referendumsko voljo ljudstva, lahko tudi pričakujemo povečanje vpliva politike na strokovnost in neodvisnost RTV Slovenija. Vlada je že sprejela normativni program dela, s katerim določa, da bosta novi zakon o RTV in zakon o medijih sprejeta v najkrajšem možnem času, še v tem letu. Namesto da bi vlada zagotavljala pogoje za avtonomnost javne televizije, si jo preko zakonske grožnje na prefinjen način podreja. Nenadoma močno zmehčane hrbtenice vodilnih ji gredo pri tem izrazito na roko. Javni zavod potrebuje stabilno okolje za uspešno delovanje, kamor napovedane spremembe zagotovo ne sodijo.

Po besedah nove kulturne ministrice, je sprememba zakona o RTV Slovenija potrebna, ker javna televizija »ne sme biti politično podrejena oblasti, ampak mora služiti javnosti«. Te besede so kot argument za spremembe zakonodaje očitno sprenevedanje. Javna radiotelevizija je servis vseh državljank in državljanov, ki jo s plačevanjem prispevkov tudi financirajo in zato utemeljeno pričakujejo njeno neodvisnost. Pogoji zanjo so bili na podlagi na referendumu potrjenih zakonskih rešitev javni radioteleviziji tudi ustrezno zagotovljeni. Pogoji niso dovolj, za neodvisno držo so potrebni tudi uredniki in novinarji s hrbtenico. Očitno je vladajočo koalicijo zmotilo, da je RTV Slovenija, z veliko muko sicer, na podlagi omenjenih zakonskih rešitev, potrjenih s strani državljank in državljanov na referendumu, ter ob izpostavljenem pogumu posameznikov, postala medij, ki si je vsaj občasno prizadeval za obojestranski prikaz dejstev in argumentov v svojih prispevkih. Ta občasna profesionalnost je sicer povsem popustila zadnji teden pred volitvami, ko je prav TVS s svojim populističnim razpihovanjem posameznih primerov anomalij v izvedbi obsežne reforme plačnega sistema v javnem sektorju prekosila celo odkrito pristransko komercialno televizijo.

Danes smo ponovno, namesto spodbujanja strokovnosti in podpore neodvisnosti, priča dvojnim merilom, ki jih lahko razumemo kot posledico pritiska vladajoče elite, ki je znana po svojih telefonskih klicih v uredništva ter pismih tipa »Dragi Borut«, »Dragi Tone«.

Največji opozicijski stranki se tako ponujajo omejeni časovni termini, ki ne omogočajo, da bi predstavniki stranke ustrezno predstavili svoje poglede na aktualno-politično in gospodarsko situacijo. Pa čeprav stranka v parlamentu predstavlja skoraj enak delež volivk in volivcev, kot premierova vladajoča stranka, je deležna predvsem sprenevedanj, češ da ima opozicija ustrezne možnosti predstavljanja stališč. Ekipa, ki je uspešno vodila predsedovanje EU, danes nima ustreznih mehanizmov za predstavitev idej in rešitev iz krize, iz katere nas neodločnost Pahorjeve ekipe sama očitno ne bo potegnila. Krize se ne rešuje s stalnim ponavljanjem in pritoževanjem, da nam bo šlo v prihodnje še slabše in da je treba varčevati pri kavi. Takšno ustvarjanje pesimizma ni produktivno, potrebni so hitri, natančni in učinkoviti ukrepi, ki bodo v pomoč gospodarstvu.