BOMBARDIRANJE ZAPORA NA PROSTEM
Napadi na Gazo ne pojenjajo, območje napadajo letala, helikopterji, tanki in ladijska artilerija. Število žrtev se približuje tistemu iz Libanona pred dvema letoma in pol. Po poročanju Združenih narodov je tretjina žrtev civilistov. Hkrati je potrebno vedeti, da so v to kategorijo vštete le ženske in otroci, moški, čeprav civilisti, niso. Navkljub trditvam izraelske propagande, da so cilj le pripadniki Hamasa, so med tarčami objekti, ki to ne bi smeli biti. Gre za šole, univerzo, parlament, bolnice, mošeje, predstavništva medijev in humanitarnih organizacij. Ne le palestinskih, temveč tudi tujih. Po izjavah švicarske organizacije za svobodo govora je cilj napadov utišati glasove, ki bi svetu posredovale informacije o dejanskem dogajanju v Gazi. Združeni narodi so še pred napadom izraelskim okupacijskim silam predale vse lokacije in gps koordinate civilnih objektov, še posebej tistih pod njihovo zaščito. Teh je na območju Gaze 14, v njih si je našlo zatočišče preko 14.000 prebivalcev. Predstavniki Združenih narodov so ogorčeni, saj je celotno civilno prebivalstvo izpostavljeno napadom, zbežati ni mogoče nikamor. Zato pozivajo Izrael in Egipt, da omogoči prebivalstvu beg preko meje v Egipt, in opozarjajo, da so vse države dolžne sprejeti begunce iz območja spopadov. Rdeči križ opozarja, da ljudje umirajo tudi zaradi odsotnosti bolniške pomoči, saj so celo reševalna vozila cilji napadov. Zmanjkuje hrane, vode, zdravil in sanitetne opreme, predstavnikom Rdečega križa in njihovemu zdravstvenemu osebju ni dovoljen vstop na območje.

Izraelsko početje v Gazi vzbuja zgražanje po vsem svetu. Na košarkaški tekmi v Turčiji so izraelsko ekipo izžvižgali, navijači so vzklikali Alah Akbar in Izrael ubijalec, proti košarkarjem so poleteli tudi čevlji. Tekma je bila prekinjena, izraelska ekipa je do slačilnic prišla pod ščiti policije. Po vsem svetu potekajo demonstracije v podporo prebivalstvu Gaze in proti vojnim zločinom, ki se dogajajo v imenu izraelske varnosti. Venezuela je izgnala izraelskega ambasadorja in del osebja ter pozvala Izrael k miru in spoštovanju mednarodnega prava. Vsi pozivi k prekinitvi napadov so neuspešni, Izrael in ZDA stalno ponavljata, da gre le za povračilne ukrepe in da je edina ovira za mir Hamas. V resnici Izrael potrebuje tako Hamas kot Hezbolah kot izgovor, da mu ni treba začeti z resnimi pogajanji o končni rešitvi konflikta, končnih mejah države in nasloviti zahtev iz resolucij Varnostnega sveta.

HEZBOLAH BO BRANIL LE LIBANON
Izraelska letala ne bombardirajo le Gaze, intenzivno preletavajo tudi jug Libanona. Kljub izjavam vodstva Hezbolaha, da se bo spopadel z Izraelom le v primeru napada na državo, Izrael gibanje vztrajno obtožuje priprave na napad. Vojska na meji z Libanonom je v polni bojni pripravljenosti. Ponoči so bile iz Libanona v Izrael izstreljene tri rakete, na te je Izrael odgovoril z artilerijo. Odgovornosti za napad ni prevzel nihče.

FREEDOM FRIES (SVOBODNI KROMPIRČKI)
Odhajajoči predsednik Bush bo podelil najvišja civilna državna odlikovanja, predsedniško medaljo svobode, bratom v orožju. Gre za bivšega britanskega in avstralskega premiera Tonya Blaira in Johna Howarda ter kolumbijskega predsednika Alvara Uribeja. Zaslužili so si jih za trud pri promociji demokracije, človekovih pravic in miru nasploh. Če sta bila prva dva najtesnejša zaveznika v vojni proti terorizmu oziroma napadu na Afganistan in Irak, je Uribe edini preostali zaveznik ZDA v Južni Ameriki. Podelitev bo potekala naslednji in predzadnji teden Bushevega predsednikovanja. Na Blaira letijo kritike, da se kot posebni poslanec Bližnjevzhodnega kvarteta namesto reševanja katastrofe v Gazi raje udeležuje gala prireditev.

KDO SO V RESNICI PIRATI
Države od ZDA do Kitajske so somalijskim piratom napovedale vojno. ZDA so predložile celo predlog resolucije, ki bi omogočala posege na kopnem in v zaledju države. Ta je bil zavrnjen. Ladijski tranzit okoli Afriškega roga je preveč pomemben, da bi se z njim igrali izobčenci.
Kako se je začelo? Po strmoglavljenju vlade Islamskih sodišč in vdoru Etiopije, so se zaradi odsotnosti kakršnekoli oblasti v somalijskih vodah začele pojavljati ladje, ki so tam odmetavale jedrske odpadke. Po tsunamiju leta 2005 je na somalijske obale naplavilo stotine sodov s temi odpadki, prebivalstvo obale je začelo zbolevati za radiacijskimi boleznimi. Takratno poročilo Združenih narodov navaja, da je obala kontaminirana s težkimi kovinami in odpadnim jedrskim materialom iz evropskih bolnic in tovarn. Sodi so tja prišli s pomočjo italijanske mafije, ki se je odpadkov znebila za najcenejši možen način. Po tem razkritju evropske vlade niso poskrbele za čiščenje območja, niso plačale odškodnine, še manj pa so se ukvarjale s tem, kako preprečiti takšno početje v tujih teritorialnih vodah.
Somalijske ribiče je sočasno doletela še ena nesreča. Evropske ribiške ladje so začele z ilegalnim ribolovom v somalijskih vodah, ki so za razliko od evropskih še vedno polne življenja. Lokalno prebivalstvo na obalah je začelo stradati.
V teh razmerah je nastalo piratstvo. Večina piratov je nekdanjih ribičev, ki so začeli braniti svoje morje proti vdorom tujih ribiških flot in odlaganju odpadkov. Pirati imajo večinsko podporo lokalnega prebivalstva, kar 70% vseh Somalijcev pa podpira piratstvo kot način obrambe nacionalnih voda.
Svet se je zganil šele tedaj, ko so postale ogrožene plovne poti, po katerih potuje okoli 20% vse svetovne nafte. Somalijski škampi, tune in jastogi na mizah evropskih restavracij in radiacijske bolezni obubožanega prebivalstva niso bili dovolj močni motivi.

ZAPLINJEVANJE EVROPE
Evropa je sredi zime postala žrtev rusko-ukrajinskih in notranje ukrajinskih plinskih poslov. Najbolj so na udaru države, ki so pretežno odvisne od ruskega plina, same pa nimajo kriznih zalog.
Gazprom je sicer povečal pretoke po plinovodih preko Turčije in Belorusije, kljub temu pa prihaja v evropske države le polovica običajnih količin plina.
Jedro spora je ukrajinsko neplačevanje plina in ne pristajanje na povišanje cen. Po trditvah Gazproma je ukrajinski Naftogaz za dostavljen plin dolžan kar 2 milijardi dolarjev. Ukrajina je enako kot druge bivše republike kupovala ruski plin po subvencioniranih cenah, sedaj pa ruska stran zaradi političnega oddaljevanja zahteva plačilo polne komercialne cene.
Podoben spor zaradi neplačevanja in cene plina sta državi imeli pred dvemi leti. Takrat je Evropska unija izposlovala sporazum, s katerim se obe državi obvezujeta, da bilateralni problemi ne bodo vplivali na distribucijo plina tretjim državam.

Jura Štok