Zadeva Rupel je ključna za Slovenijo. Po eni strani je simptom nečesa nezdravega v naši demokraciji. Po drugi strani pa je glasno nezadovoljstvo slovenskih volivcev znak, da so prepoznali vsaj simbol nečesa, česar nočejo več prenašati.

Ne gre za človeka in politika, to lahko pustimo ob strani. Kot so to ugotovili že drugi, je Rupel simbol. Tudi to, če je to zasluženo ali ne, ali je on za kaj zaslužen (očitno je), ali je sposoben, je manj pomembno. Saj Rupel ne pomeni kakršnegakoli simbola, ampak gre za ključni simbol trenutnega razvoja slovenske družbe.

Včasih se je govorilo o negativni selekciji. Oblast je v svoje vrste rekrutirala voljne in konformistične in ne sposobnih in poštenih. To gre nekako skupaj s totalitarnostjo, ki ni nujno samo posledica političnega sistema, kot smo lahko izkusili nedavno. Vendar je pri revolucionarnem enopartijskem sistemu, potem, ko ne gre več, potem ko ideali propadejo, potem ko gre le še za »varovanje pridobitev«, taka rekrutacija neizogibna. Oblast se obnavlja z novimi kadri, ki so pripravljeni vladati pod takimi, etično spornimi pogoji.

To dejstvo je ostalo poglavitni problem slovenske družbe vse do danes, kajti kljub demokratizaciji, kljub spremembi družbenega sistema, je ta deformacija ostala nedotaknjena. Politični prostor se je sicer polariziral, vendar so na obeh straneh na vrhu isti. Seveda tukaj ne govorim o posameznikih, hvala bogu je veliko izjem, poštenih ljudi na obeh straneh, ljudi, ki so prispevali k demokratizaciji s tem, da so šli v totalitarne inštitucije itd. Če ne bi bilo tako, potem Slovenija politično ne bi delovala tako kot deluje, se pravi zadovoljivo.

Je pa v politiki precej ljudi, ki so ostanek ali nadaljevanje te negativne selekcije v preteklosti. Na obeh straneh. Sam sem prepričan, da so hujši od tistih, ki nekako nadaljujejo kontinuiteto, oni, ki so se preoblekli. Vsi pa, kot vemo, izhajajo iz istega gnezda.

Rupel, s svojo vročično, večkrat spretno in uspešno levitvijo in s svojim prestavljanjem med nasprotnima taboroma, je samo razkril pravo naravo oblasti. Za volivca to pomeni, da bo, ne glede na to, kako bo volil, vedno izvolil Rupla.

In zakaj naj bi bil to tako pomeben problem? Najprej zato, ker zaradi takšne negativne selekcije družba deluje manj kot optimalno. Razlika med kakovstjo države in kvaliteto drugih sistemov naše družbe kaže prav na to. A to je najmanj usodna posledica naših avtoritarnih preteklosti. Večji problem je, da takšni ljudje v politiki manjšajo zaupanje v naš politični sistem. Mnogo ljudi pravi, da dokler so na oblasti isti, pač ne bodo hodili na volitve. Najhujša posledica takega stanja pa je to, da so prav ti večno zimzeleni oblastniki največji gorečneži. Prav v njihovem interesu je kazati na sovražnika, ga izumiti, če ga ni in s tem vedno znova razpihovati državljansko vojno. Razen boja proti domenevnemu sovražniku namreč ni utemeljenih razlogov, da ostajajo na oblasti. Dejansko se borijo proti poštenosti in sposobnosti, saj za njih pomeni konkurenco.

Igor Koršič