Obožujem Bosno. Čeprav ne poznam vseh njenih hribov, dolin, izvirov, pregovorov. Vanjo sem se zaljubila najbrž nekega poletja ob koncu 70-ih let, na mostu čez Savo v Bosanski Gradiški. Vsako poletje sta naju s sestro starša peljala k babici in dedku na počitnice. Včasih sanjam vonj pokošene trave in vem, da je čas da se odpravim, približno na tri mesece me zagrabi. In tako me je ta stisk popustil pred tremi dnevi, ko sem se vrnila nazaj. Še nikoli nisem preživela prehoda v novo leto doli in zdela se mi je krasna ideja, da izvedeva izlet skupaj s sestro, zavoljo starih časov …
Spomnili sva se, kako nisva prenesli te turbo muzike ali narodnjakov, ki jih je znal tata spustiti preko kasete v avtu, vse dokler nismo prečkali mostu čez Savo v Bosanski Gradiški - takoj ko smo prispeli v Bosno, takrat je pa sedlo! In to naglas. Se zmeniva z Mirelo, to je moja sestra, da bova za novo leto žurali v lokalu z živo muziko, naj bo turbo, narodnjaki, izvorne, sevdalinke, samo da je Balkan, da se odlomiva, da doživiva bosansko bolečino, lepoto , ljubezen, da se napijeva z rakijo in stopiva na mizo in se vrtiva v kolu … vse to!
Se odpraviva v Sarajevo, tam imam neke nove prijatelje, ti naju bodo popeljali v divjo noč. Prijatelji se naju razveselijo, naju razvajajo, sedimo na toplem, pijemo Vranac, jemo zeljanico, nekje v ozadju pa ves čas prižgana televizija in na njej turbo, popularna je lepotica Jelena Karleuša, tu je neka Stoja, Ceca je malo out … nije baš moj fazon, ampak si mislim, za novo leto bo pa žur. Ura je 10, se odpravimo ven. Prijatelj se mi pohvali, da je rezerviral mizo v lokalu, krasno rečem, res se mi pleše! Pridemo tja, in slišim rock, pop, red hoti, potem Billy Idol, saj je kul, samo to je tako, kot bi šla žurat v Orto v Ljubljani, jaz sem pa v Sarajevu, čovječe, daj mi muziku, daj mi srce, daj mi tu rakiju!!!
Valjda potožim narahlo klapi, da to pa ni ravno to, kar sem si zamislila, oni pa: Šta če ti to, nismo na selu!
Nič, minila je tudi najdaljša noč, ki pa je res bila dolga … Škoda, sem si govorila zadnjih nekaj dni, potem pa sem začela razmišljati in če bi recimo oni prišli v Ljubljano žurat in bi hoteli neko slovensko sceno, recimo harmoniko ala atomik … ne vem, najbrž bi tudi jaz rekla , da nismo na vasi …
Ampak zato bomo pa imeli pravo balkansko novo leto čez en teden v stanovanju prijatelja na Povšetovi, nobenega funka, nobenega rocka, rnb-ja… samo naše, pa naj bo sevdah ali izvorna srbska …
Vselo in s prijatelji, pravoslavcem pa vesel božič!

Irena Kovačević