Slovenska vlada je nedavno uradno predstavila paket ukrepov, ki naj bi omejili negativne posledice gospodarske krize. Paket sam lahko istočasno pohvalimo in grajamo. Pohvala gre predvsem za zavedanje, da so razmere v gospodarstvu zapletene in da potrebujemo hitre, a racionalno dorečene rešitve ter, da je glede na prvotne govorice iz samega predloga izpadla ideja o povečanju državne potrošnje, oziroma financiranju poslovnih dejavnosti iz proračuna. Slednje je namreč nedosegljivo, ne samo zaradi slabih učinkov keynesianske ekonomske politike, temveč tudi zaradi omejitve s strani javnofinančnih agregatov. Graja pa gre za prenizko znižanje davčne obremenitve in zaenkrat zelo netransparenten postopek subvencioniranja ohranjanja delovnih mest. prvič, vlada prepoznava prednost znižanja davčnih obremenitev za ohranjanje investicijske dejavnosti, zakaj torej tako nizko znižanje? Če je odgovor v proračunskih omejitvah, potem naj niža javno porabo. Drugič, ni jasno najprej kaj naj pomaga podjetjem subvencioniranja nekaj malega delovnih ur zaposlenih, če v marsikaterem podjetju,dela ni niti za tretjino tistega, kar je bilo pred časom gospodarske krize in dalje, kdo zatrjuje, da ne bodo dobila subvencije podjetja, ki so bila sesuta že preden je do gospodarske krize prišlo? Vsekakor v paketu primanjkuje ustreznih idej o reševanju kreditnih sposobnosti bank, ki pa so ključne za investicijsko dejavnost gospodarstva in posameznikov. Moj predlog? Vlada naj prenovi paket ukrepov, predvsem v smislu odločnejšega znižanja davkov in reševanja vprašanja likvidnosti investicij.

Rado Pezdir, ekonomist