Vladno letalo po dolgih letih prihaja v Slovenijo. Najemnik se je odločil, da ga ne bo več najemal. Kaj naj naredi vlada? Lahko ga ponovno poskusi oddati, lahko ga poskuša prodati, lahko pa ga začne tudi uporabljati. Nobena od možnosti ni privlačna.

Kako zoprno je vse skupaj, zgovorno povedo izjave predsednika vlade in ministra za znanost, pa tudi mnenje predsednika Zbora za republiko. Borut Pahor je dejal, da bo letalo 1. januarja pač pristalo na Brniku, češ s tem vlada pravzaprav nima nič. Predsednik vlade je poskrbel tudi, da je bilo objavljeno, da se s Falconom sam ne namerava voziti. Enako je poudaril Gregor Golobič. Gregor Virant pa je prepričan, da Falcon s svojim luksuzom presega potrebe slovenske vlade. Ta naj bi bila do njega morda upravičena v času predsedovanja Evropski uniji.

Argument je nekoliko nenavaden. Naj bi torej vlada kupila Falcona za pol leta in ga potem oddajala? Gotovo ne. Sicer pa to niti ni bistveno, saj vlada Janeza Janše med predsedovanjem uniji Falcona ni imela. Zakaj, niti ni bistveno. Drugo vprašanje pa je, koliko vlada svoje letalo sploh potrebuje. Vsekakor drži, da bi bil v času predsedovanja bolj uporabljen. A to še ne pomeni, da ne bi bila njegova uporaba racionalna tudi sicer. Potovanja v vsakem primeru nekaj stanejo. Vprašanje je samo koliko.

No, zdi se, da v času krize dileme, kaj storiti s Falconom, niti ne bo. Kupcev zasebnih letal je trenutno precej manj kot v času, ko je Slovenija Falcona kupila. Pa tudi z najemniki je precej težje. Enostaven dokaz je že to, da ladjarsko podjetje General Maritime Corporation Falcona vrača Sloveniji, ker v podjetju načrtujejo znižanje stroškov za prevažanje vodilnih. Nič presenetljivega. Prevažanje z zasebnimi letali je prav v zadnjih dneh postalo vrhunsko politično gospodarsko PR vprašanje. Zasebna letala so postala simbol prepada med realnostjo recesije, zahtevami po državni pomoči ter luksuznem življenju velikih.

Ko so direktorji ameriških avtomobilskih koncernov poleteli s svojimi letali v Washington prosit za pomoč, jih je tam pričakalo vprašanje, ali so pripravljeni najprej prodati svoja letala. Direktorji so molčali. Denarja niso dobili. In naslednjič so se na več sto kilometrov dolgo pot v Washington odpravili z avtomobili. Res nekaj novega. To sicer ne pomeni, da bodo svoja letala prodali. Vsekakor pa je znak pomemben. Če se vožnje z zasebnimi letali, zaradi javnega mnenja, boji direktor General Motors corp., kako mora biti misel na to šele neprijetna slovenskemu predsedniku vlade.

A kot rečeno, kaj lahko se zgodi, da bo za vlado edina racionalna opcija prav ta, da Falcona uporablja. Zato bi se morda veljalo spomniti na mnenje [1] Iztoka Podbregarja (okoli18. minute), v katerem zagovarja odločitev o nakupu letala. Argument je, da Falcona tako ali tako ne bi uporabljala smo vlada in da ga je mogoče uporabiti tudi za druge namene, kot za prevoz političnih funkcionarjev. Podbregar je prepričan, da odločitev o najemu letala ni bila racionalna.

Ima Podbregar prav? Za letalo, ki je stalo 33 milijonov dolarjev, je Slovenija z najemnino v petih letih zaslužila komaj za petino vrednosti novega letala. Kakor koli, javnost se glede svojih odzivov na nakup vladnih letalih nikoli ne odloča le po ceni. Janez Drnovšek, ki se je kot predsednik vlade najprej odločil celo za nakup precej dražjega Falcona, je to spoznal na svoji koži. Mnogo kasneje je odločitev obžaloval. Prepričan pa je bil, da bi bilo bolje Falcona zamenjati za še manjše letalo in je nasprotoval temu, da ga je Ropova vlada oddala v najem.

Dovolj argumentov obstaja tako za, kot proti Falconu. Vendar se zdi, da Pahorjeva vlada glede njegove uporabe niti ne bo imela veliko izbire. Tako bo najbrž še najbolj zanimivo opazovati politike, ki danes pravijo, da ga vlada ne bi smela uporabljati ali zagotavljajo, da se z njim ne bodo vozili, kako bodo sedali v njegove udobne fotelje.

Jani Sever