Barbara Brezigar, generalna državna tožilka se je spet izkazala. Kritizirala je politiko, ki kritizira delo policije in tožilcev v zadevi Patria. In pozabila na politiko, ki je delo organov pregona kritizirala v času, ko je sama kandidirala za politično funkcijo.

Barbara Brezigar je političarka. Od nog do glave. Nič slabega. Tako pač je. Tožilci so običajno politično zelo jasno profilirani ljudje. V nekaterih sistemih je to konec koncev voljena funkcija. Pri nas temu sicer ni tako, a tožilstvo je za politiko tudi tu izjemno pomembna institucija. S svojim elanom, ki ga premore ob posameznih primerih suma kaznivih dejanj, definira vnemo vladajoče politike. Kadar je vneme premalo, je to v javnosti neizbežno povezano s politično voljo. Prav na to je Barbara Brezigar med drugim opozarjala, ko je pred leti kandidirala za predsednico republike.

No, danes je vse drugače. Gre za Patrio in tu ni šale. Oziroma je vsaj ne bi smelo biti. Spomnimo se. Slovenka policija, kljub obvestilu Interpola, več kot leto dni ni reagirala. Potem je opravila nekaj informativnih razgovorov. Iz Finske so prišli povsem jasni znaki, da so tamkajšnji organi pregona nezadovoljni s sodelovanjem s Slovenijo. Tam na sojenje v zvezi s posli, ki jih je Patria sklenila s slovensko državo, čaka kar nekaj visokih uslužbencev tega podjetja. V Sloveniji se preiskava ni premaknila nikamor. Generalna državna tožilka in prvi policist sta glede tega pač zavzela stališče, da morajo sume najprej potrditi na Finskem.

Tako, kljub obvestilom Interpola, široki akciji finskih kriminalistov ter očitnim znakom neaktivnosti slovenskih organov pregona, generalna državna tožilka še vedno mirno trdi, da je vse v najlepšem redu. Barbara Brezigar je včeraj med drugim izjavila, da zaradi različnih okoliščin tožilci niso vedno dovolj uspešni, še posebno pri pregonu najzahtevnejših primerov gospodarskega kriminala. A to z obrambo dela policije in tožilstva v primeru Patria nima prav nobene zveze. Tako je konec koncev mogoče razumeti tudi Barbaro Brezigar. V tem primeru je namreč preiskava še vedno povsem neproblematična.

Še več, politika bi morala o tem molčati. Brezigarjeva pravi: »Predvsem politika je v zadevi Patria povsem neupravičeno kritizirala delo policije in tožilcev, kar kaže na napuh in temeljno nespoštovanje institucij pravne države, tudi na nespoštovanje dostojanstva človeka.« Morda bi to lahko celo razumeli, če bi besede prišle iz ust tožilca, ki se nikoli ni ukvarjal s politiko in sam nikoli ni dajal vrednostnih sodb o razmerjih med pravosodjem in politiko. Čeprav tudi to ne bi moglo spremeniti osnovnega sporočila, da je bilo kritiziranje neupravičeno. To bi lahko bi razumeli, kot da je primer Patria končan.

Vsaj v Sloveniji. No, to, ali je bilo kritiziranje upravičeno ali neupravičeno, bo pokazal šele čas. S pomočjo finskega pravosodja. Izjava Brezigarjeve prav zato vzbuja še dodatne sume, da v slovenski preiskavi zadeve Patria res ni vse tako kot naj bi bilo. Videti je, kot da se je generalna državna tožilka v spremenjenih političnih okoliščinah sklenila ravnati po načelu, da je napad najboljša obramba. Kar niti ni presenetljivo. Politični spopad med tožilko in novo vlado je bil pričakovan. Konec koncev med obema obstaja že dolgoletna tradicija konfliktov. Naivno bi bilo pričakovati, da se ti lahko kar tako končajo.

Bolj zoprno je, da je Brezigarjeva v svojem govoru uporabila sintagmo “Predvsem politika”. Kar je mogoče razumeti kot nezadovoljstvo nad kakršnimi koli kritikami ravnanja tožilstva. S tem je Brezigarjeva, če uporabimo njene besede omalovaževala vse, ki so sumili, kritizirali, se spraševali. Je vse to torej, po njenem mnenju, dovoljeno samo njej in njenim političnim zaveznikom?

Jani Sever