Predsednik Danilo Türk na sprejemu za novo vlado Foto: Denis Sarkić/VEST

Predsednik republike Danilo Türk je v pogovoru za Radio Slovenija izjavil, da bivšega zunanjega ministra Dimitrija Rupla ne bi potrdil za veleposlanika, tudi če bi ponovno ustrezno spremenili zakon o zunanjih zadevah, kot razlog za to pa je navedel pomanjkanje zaupanja vanj. “Ljudje, ki naj bi zastopali državo, morajo uživati polno zaupanje te države, vključno s predsednikom države, ki jih imenuje,” je dejal Türk. Med razlogi za neimenovanje Rupla za veleposlanika na Dunaju je omenil tudi mnenje pomembnega dela koroških Slovencev in lastne izkušnje. “Gre tudi za moje izkušnje, ki jih imam iz časa teh kandidatur, kjer nisem dobival celovitih in dobrovernih informacij in zaradi tega moje zaupanje tu ne obstaja. In to je bil tudi zelo pomemben del mojega odločanja,” je dejal predsednik za Radio Slovenija.

Türk je informacije, da naj bi se nekateri od neimenovanih kandidatov obrnili na odvetniško pisarno Čeferin in jo prosili za pravno mnenje, komentiral z besedami, da “si sploh ni mogoče predstavljati, kako bi lahko nekdo iztožil veleposlaniški status”. “To je čisto slovenska posebnost,” je menil. Takšna iztožitev po njegovih besedah v našem pravnem redu ni mogoča. “To nikjer na svetu ni mogoče,” je še poudaril Türk.

Po poročanju medijev naj bi se Dimitrij Rupel in nekdanji veleposlanik v Bruslju Borut Trekman obrnila na odvetniško pisarno Čeferin, naj zanju pripravi pravno mnenje. Tam sodijo, da v nasprotju z mnenjem vlade predsednik republike ne more odkloniti imenovanja in da je mogoče uporabiti pravno sredstvo zoper državo, saj neimenovani kandidati, kot je dejal Peter Čeferin, izpolnjujejo pogoje skladno z zakonom, je še poročal Radio Slovenija. Odnosi med Türkom in Ruplom so se sicer deloma zaostrili že lani med kampanjo pred predsedniškimi volitvami, ko je zunanje ministrstvo pod vodstvom Dimitrija Rupla v sporočilu za javnost zapisalo, da je Danilo Türk v času osamosvajanja Slovenije leta 1991 v tujini predstavljal in zastopal Jugoslavijo.

Dimitrij Rupel med Ruplom in Žbogarjem Foto: Denis Sarkić/VEST

Türk je o ponedeljkovem pogovoru s premierom Borutom Pahorjem in zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem povedal, da je šlo za začetno izmenjavo mnenj in da se bo o teh stvareh še potrebno pogovarjati. Zgodba z veleposlaniki se po njegovem bolj ali manj končuje in predsednik upa, da mu bo vlada poslala nove in dobre predloge.

Ministrstvo za zunanje zadeve je že 1. oktobra, pod vodstvom tedanjega ministra Rupla, na svoji spletni strani objavilo pravno mnenje o vlogi in ustavnem položaju predsednika pri imenovanju veleposlanikov. V tekstu, pod katerega sta se podpisala strokovnjaka za ustavno pravo, Igor Kaučič in Saša Zagorc, je zapisano, da je naloga predsednika pri tem predvsem skrb za zakonitost postopka in spoštovanje načel pravne države. Zanimiv pa je zadnji del njunega teksta, ki nosi naslov Sodno varstvo zoper akte predsednika republike v postopku postavitve veleposlanikov in piše takole: “Kandidat za veleposlanika ne more doseči postavitve za veleposlanika s pomočjo sodne odločbe. Prav tako nimajo neizbrani kandidati za veleposlanika možnosti sodno izpodbijati stališč predsednika republike o zavrnitvi podpisa ukaza o postavitvi.”

Pravno mnenje Igorja Kaučiča in Saše Zagorc:

Vendar je novoimenovana ekipa na MZZ to pravno mnenje umaknila s svoje spletne strani. Odgovorni so pojasnili, da “so se zadnje čase v javnosti pojavljale različne pravne interpretacije o vlogi predsednika republike v postopkih imenovanja vodij diplomatskih predstavništev in zato menijo, da je treba čim prej zaključiti dolgotrajno polemiko o tem vprašanju.”

Türkovo mnenje o Ruplu (23.10.2008):

Denis Sarkić