20. novembra praznujemo ‘Svetovni dan filozofije.’ Čas v začetku druge polovice novembra je namreč UNESCO prihranil za vsakoletni dogodek, ki je »posebej posvečen praznovanju pomembnosti filozofske refleksije in vzpodbujanju ljudstev vsega sveta, da si med seboj porazdelijo svojo filozofsko dediščino.«
Obstoj filozofije gotovo ni tako ogrožen, kot je ogrožena biološka diverziteta ali led na severnem tečaju. Ukvarjanje s filozofijo je sicer živo, vseeno pa nas mora dejstvo, da je tej živahnosti navkljub potreben še dodaten napor pri širjenju zavesti o njeni nepogrešljivosti, nagovoriti. Kaže na to, da so družbena področja, do katerih seže njen glas, očitno omejena. V preteklem stoletju, ki je zdrobilo znanje na posamezne stroke, je filozofija zasedla obrobno mesto. Prišlo je celo do tega, da smo jo začeli obravnavati kot element kratkočasja; kot družbeni okrasek, ki mu namenimo pozornost šele potem, ko smo za vse drugo že poskrbeli. To se je dogajalo med tem, ko smo kvaliteto našega bivanja merili skoraj izključno z rastjo bruto domačega proizvoda.
Filozofom danes nikakor ne gre za to, da bi namesto ekonomskih, politični in socialnih sprememb zagovarjali umik v duhovne sfere. Ideje niso vredne nič, če se ne izrazijo v svetu, v katerem živimo. Ta svet pa je predvsem svet našega skupnega preživetja. Filozofom gre za to, da bi širša družba pripoznala, da so načini našega gospodarjenja predvsem posledica našega nabora idej. In ker filozofija preiskuje ideje, je lahko najučinkovitejši pripomoček v našem skupnem prizadevanju na poti do bolj vzdržnega sveta.
Tudi če se v tem trenutku ne bi soočali s krizo, ki ima dobre obete, da zadobi velike razsežnosti, je jasno, da zagotavljanje socialne enakosti in miru ne koristi le šibkim, temveč vsem, tudi premožnim. Ob zlomu gospodarstva smo na dnu vsi in padec z višin je še toliko bolj boleč. Ker se filozofija danes največ ukvarja ravno z vprašanji miru, enakosti, pravičnosti, svobode, pa tudi vzdržnosti, in ker je sposobna ponuditi smernice za iskanje odgovorov na dileme človeštva, je pozornost, ki ji jo namenimo, ne le koristna, temveč vse bolj nujna.

Tomaž Grušovnik