V galeriji [1] Škuc se je otvorila razstava [2] Luke Prinčiča z naslovom …Razprti prostori, senzibilna silnost…
Razstava je sveža, intimna in zanimiva. Avtor generira umetnost skozi širok nabor medijev, kjer je zanimivo, kako celostna podoba razstave, katere ključen moment je performans, vzbuja razpoloženje, ki ga ne pričakujemo. Vzstrajnostni performans, kjer si medddrugim avtor na hrbet napiše besedo “Last”, ter celotna postavitev razstave, so zagotovo sveži pristopi pri sooblikovanju “kultrurno-umetniške scene” v slovenskem prostoru, zasičene pričakovane produkcije in pričakovanih avtorjev.
Priporočam.

“Umetnik – bobnar izvaja trajajoči performans ob prihodu v galerijo, pri čemer je bobnanje eden od načinov, ki prikazuje relacijo človek-stroj. Zvok, ki prihaja od “suhega” bobnjanja ni samo zunanji zvok, ki ga vsi slišimo, ampak zapelje v notranjost, tja kjer misli žuborijo in kjer se pričenja tehno(r)evolucija na podlagi neposrednosti zvoka, ki fizično zapopade telo. Umetnik ni izučen bobnar, šele sedaj se pričenja učiti igranja. Čez vso razstavo se vije pogled na kreativnost skozi prizmo ekspertize na eni in apropriacije, naključja ali improvizacije na drugi strani. Izučen glasbenik, ki se uči bobnati, podaja kontinuirano “igranje” kot empowering performans …”
Pogovarjali smo se s kustosinjo razstave Dunjo Kukovec.

Performans se bo odvijal vsak dan med 19. in 22. uro v Galeriji Škuc.

Nika Autor