Naša, še vedno državna televizija, nas prepričuje, da ima Slovenija svoje argumente za vztrajanje pri neuveljavljanju vinjet za prehodne uporabnike naših avtocest. O tem, kakšni so ti argumenti, nam ni dano soditi, ker nam jih oblasti in državni novinarji ne razkrijejo. Razen tega, da državna televizija in minister v odhajanju vztrajata, da sistem vinjet ne diskriminira tujcev. V prid tej trditvi so v Odmevih pokazali križe in težave, ki jih naš umni predpis povzroča slovenskemu državljanu, ki se v Slovenijo vsak teden pripelje z drugim, v Srbiji najetim avtomobilom. Razen tega, da je vsa zadeva neumna in draga, je tudi nedemokratična, saj nas je večina proti obstoječem sistemu brez vinjet za prehodne avtomobiliste.

Naši vladni organi nastopajo proti Bruslju bizantinsko, na ravni kakšne Turčije. (Naj mi prizadevna in vse bolj uspešna Turčija oprosti za to, verjetno krivično primerjavo.) Na raven dvomljive banana republike nas je s svojimi procedurami in kadrovskimi mahinacijami v evropskih ustanovah spravilo že Ministrstvo za kulturo. Zdaj se ta »naša logika« kaže kot integralni del naše državne kulture. Državna televizija celo namiguje, da je najverjetnejši minister za promet na njihovi strani.

Po ponosnih izjavah ministra za promet sodeč je problem v posebni logiki, v slovenskosti argumentacije. Ni potrebno, da smo ne vem kako strokovni in pametni, da dojamemo, zakaj neizdajanje vinjet za krajše obdobje diskriminira tujce. Da so posledice nekega krivičnega ukrepa deležni tudi lastni državljani, ni preveč prepričljiv argument.

Število slovenskih državljanov, ki se zapeljejo po naših avtocestah samo tekom enega ali dveh tednov v letu, bo minimalna v primerjavi s številom takih tujcev. Diskriminacija? V zakon ni izrecno zapisana, posledično pa je evidentna. Prepričevanje Bruslja, da ne ve koliko naših državljanov uporabi avtocesto enkrat letno, zveni smešno. Vendar bo Slovenija kljub temu v Bruslju vztrajala pri svoji logiki. Država se je preprosto zainatila. Da vlada ne razume, da to »ni lepo« (etično), me, le kdo bi vedel zakaj, ne preseneča. Pričakoval pa bi, da bi vsaj dojela, da je tako ravnanje zanjo škodljivo. Razen manjšega števila domačih, Slovenija diskriminira in ropa predvsem prehodne potnike in turiste, ki si Slovenijo želijo obiskati za kratek čas, najrevnejše sezonske delavce v prehodu in sosede, ki se redko namenijo preko Slovenije v kakšno drugo državo. Tako izgubljamo ugled pri sosedih in drugod in odganjamo dopustnike ter delamo škodo našemu turizmu in gospodarstvu nasploh. In se pred bruseljsko birokracijo se smešimo. Z globami bomo na koncu davkoplačevalci vse skupaj drago plačali. Kar je verjetna razlaga odločnosti in navdušenja nad argumentiranjem vlade v odhajanju. Le kdo jim bo verjel, da ni mogoče najti sistema, ki bi bil hkrati nediskrimnatoren, t.j. pravičen in učinkovit pri nadomeščanju cestnine in ki ne bi povzročal dragih stranskih učinkov.

Da bo Bruselj popustil, je utvara. Kot vemo, je tržna nediskriminatornost sveti temelj evropskega združevanja. Po drugi strani lahko Slovenija svojo odločnost in pokončnost kaže na drugih področjih, tam kjer je praviloma servilna, denimo pri neodvisni evropski zunanji in obrambni politiki. Če je naivno pričakovati, da bo glede vinjet odhajajoča vlada vzela pamet v roke, jo bo prihodnja morda le zbrala potrebno količino.

Igor Koršič