V zadnjem času sem obiskal nekaj družabnih dogodkov, ali bolje predstavitev produktov.
Tako je bilo tudi prejšnji teden, ko sem obiskal modno revijo, ki so jo predstavljali s samimi superlativi.

Lično oblikovano vabilo in bežno poznavanje deklet, ki bodo predstavila kolekcijo izvrstnega spodnjega perila in kopalk, je ustvarilo pričakovanje, ki pa je bilo na žalost lažno spodbujeno.

Med čakanjem na pričetek se je na odru in pred njim odvijal performans, sestavljen iz baleta in zdravljenja z gongi. Sama ideja ni napačna, vendar so snovalci pozabili na realnost, se pravi - človeka. Zdravljenje z glasbo ima učinek zgolj pod določenimi pogoji, ki pa sigurno ne vpletajo množice ljudi, ki si mora povedati, kaj so imeli za večerjo ali kje so kupili zadnji modni dodatek.

Kot zahteven obiskovalec dogodka, sem pričakoval, da bom doživel nekaj, kar bo v meni pustilo vtis. Vtis, da ko bom naslednjič razmišljal, katero spodnje perilo naj kupim potencialni obdarovanki, razmišljal o dotičnem podjetju.
Pričakoval sem predvsem Estetiko, tako za oko kot tudi uho.
A dobil sem dejansko vse, česar nisem želel. V vsakdanu me ne moti, če imajo dekleta celulit, ker vem, da je to velik problem. Tudi to vem, da naša dekleta ne živijo samo od modnih pist, temveč imajo po večini še kake druge službe - ampak ali je to potrebno poudarjati?
Ta moteč element je vsaj pri meni že v samem pričetku dosegel še bolj kritično zaznavanje vseh detajlov, za katere bi bilo bolje, če bi jih spregledal, ampak ni šlo …

Kaj je želela povedati zvočna kulisa tega dogodka? Brez repa in glave, mešanica žanrov, najstniško pop obarvana, ki z visoko modo ali samo umetnostjo nima prav veliko skupnega. Da, seveda je dobro pri oglaševanju uporabljati ˝znane˝ obraze in da, v Sloveniji jih ni prav veliko, ampak trojica s trenutnim rnb-hip hop hitom sodi kvečjemu na predstavitev Miss Smrklje, ne pa predstavitvi modnega prestižnega spodnjega perila. Seveda pa je jasno, kateri ritmi so namenjeni sami hoji po pisti. No, že tako neprimerno izbrano kuliso, pa so hkrati začinili še z ozvočenjem, kjer je bilo veliko preveč basa, srednjih tonov za vzorec, visoki toni pa so bili predvajani preko “ponve”. Ok, očitno obiskovalci niso audiofili in jim je vseeno, ali pa obratno, sem si mislil.
Tudi druženje po koncu dogodka ni kazalo nič drugačnega.
Gospodične, ki so v notranjosti dvorane izgledale kot brhke dame, so tu dobile obraz gledaliških mask, saj je premočna luč na ogled postavljala vse napake tistih, ki so se ta dan odločili spremljati enega najbolj prestižnih dogodkov naše “scene”. Snovalci dogodka so očitno računali na močan učinek nastopajočih glasbenikov, saj nam po končani reviji niso ponudili zvočne kulise, ki bi mogoče odvzela frekvenco ali dve prekomerni masi, ki se je nabrala v notranjosti.

Na žalost nisem bil zapeljan. Pa vendar, ali ni bistvo ˝showa˝ ali ˝prireditvenega marketinga˝ ravno v ˝manipulaciji˝ s človekovimi željami in ustvarjanje domišljijskega sveta z namenom poistovetenja z blagovno znamko?

Sprašujem se, koliko truda, idej, pozornosti, detajlov, volje, želja in čustev je bilo vloženih v oblikovanje in izdelavo samega perila in koliko tega je bilo vloženega v ta dogodek?
Pošteno povedano sem dobil občutek, da je vsem skupaj vse vseeno, ali pa so naročniki nasedli popularizaciji o nekem kvazi trendu, pa čeprav le ta ne obstaja, saj že dolgo časa obstaja en in edini pravi trend - individualizem.

Prireditveni marketing, je v razvitem svetu panoga, v katero podjetja z odličnostjo vlagajo tudi do polovico svojega oglaševalskega denarja, a pri nas je ta ideja očitno v večini še vedno v povojih. Kot da prodajali kruh, ne pa proizvodov, ki presegajo nagon in osnovne življenjske dobrine …

Denis Hasanagić