Kriza ni več nekaj povsem abstraktnega. Tudi v teh krajih ne. Trendi, ki po vsem svetu rušijo temelje trga in spreminjajo razmerja, bodo pretresli tudi Slovenijo. Čeprav morda v manjši meri, saj je deloma že tam, kamor zahodne velesile šele gredo.

Se prihodnost sveta v naslednjem obdobju imenuje državni kapitalizem? Zdi se, da so se s tem odgovorom sprijaznili tako rekoč vsi. Celo najtrši neoliberalci. Nihče ne nasprotuje podržavljanju bank. Prva zavrnitev milijardne pomoči se zdi le kot nekakšno začetno nerazumevanje situacije. Tudi ideje o podobnih ukrepih v industriji so zdaj postale popolnoma sprejemljive. Prosti trg, ki rešuje vse, ni več mantra, kateri je nesmiselno nasprotovati. Nasprotno, mnogi ugotavljajo, da je prosti trg pravzaprav mrtev. Kot pravi Matjaž Gantar: če bi prosti trg deloval, države ne bi posegale vanj. Kako daleč se je svet zavrtel v nekaj mesecih.

Tudi v Sloveniji je kriza že tu. Borza je tako ali tako že nekaj časa v padanju. Podobno kot povsod po svetu. A tudi podjetja vse težje dobivajo kredite. Denar se je podražil. Kljub temu so prebivalci še sorazmerno mirni. Sorazmerno. Delova anketa kaže, da je več kot 47 odstotkov ljudi prepričanih, da finančno krizo občutimo malo. Osem odstotkov pa misli, da je sploh ne čutimo. In vendar je tudi več kot 42 odstotkov prepričanih, da jo že občutimo močno. Kar je veliko. Pravzaprav zelo veliko. Kajti videti je, da je kriza šele v svoji začetni fazi in da je ne bo hitro konec.

Nacionalno obarvani državni kapitalizem je videti kot odgovor, na katerega pristaja vedno več tistih, ki odločajo. Državni kapitalizem, v katerem bodo odločilno moč poleg politikov imeli veliki kapitalisti, nacionalni šampioni, ki bodo seveda odlično sodelovali v spregi z državo. Sistem, ki spominja na daljno preteklost in je zelo učinkovit tudi v prihodnji prvi svetovni velesili Kitajski. In konec koncev sistem, ki je tudi v Sloveniji še dovolj živ, da ga ne bi bilo težko ponovno popolnoma obuditi k življenju. V resnici je samo potrebno ohraniti njegove temelje in jih niti ne izdatno nadgraditi.

Današnja kolumna Matjaža Gantarja, solastnika in direktorja KD Holdinga ter soavtorja gospodarskega programa LDS, vse to izdatno potrjuje. To, da bo LDS postala vladna stranka in da je Gantar v zadnjem času postal sopotnik te stranke, seveda ni nepomembno. Kot ni nepomembno, da gre za enega najmočnejših slovenskih kapitalistov, ki seveda v vsakem problemu najprej vidi priložnost. In kakšna je priložnost, ki jo tokrat razlaga Gantar? Enostavna. Kot ugotavlja, bo kapitalizem, glede na visoke kapitalske vložke držav v podjetja, ki se obetajo, verjetno postal izrazito nacionalen.

Torej je odgovor jasen. Prihodnja vlada ne bo privatizirala državnega premoženja. Nasprotno. Gantar predlaga denimo takojšnjo državno dokapitalizacijo NLB in Zavarovalnice Triglav. Nato pa naj bi se ti dve finančni instituciji odpravili kupovat banke in zavarovalnice v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in še kje. Dokapitalizirati, oziroma ponovno povečati delež države v lastniški strukturi, pa bi bilo po njegovem treba tudi Petrol, Gorenje, Luko Koper, Krko … Preko teh podjetij pa bi se država itak vrnila v vse pore gospodarskega življenja. Nič pretresljivega. Konec koncev od tam nikoli ni zares odšla.

Za mnoge se takšno reševanje zagat, ki jih prinaša kriza, seveda sliši zelo privlačno. Nacionalisti bodo navdušeni. Prav tako socialisti. Očitno pa tudi vsi ostali, saj na mizi ni nobene alternative. Prvak opozicije je še nedavno zatrjeval, da krize sploh ni in da je v Sloveniji tudi ne bo. Poleg tega svetovni trendi Slovenije pač ne morejo obiti. Zato se zdi, da prihodnjo vlado čaka precej sladka, čeprav težka pot krepitve državnega kapitalizma, ki na žalost pomeni tudi pot krepitve vpliva politike v gospodarstvu. Slednje se za stopnjo demokratičnosti družbe ne zdi ravno najboljši recept.

Državni kapitalizem je seveda lahko zelo učinkovit. Za to je v evropski zgodovini in azijski sodobnosti dovolj dokazov. Druga plat izkušenj, ki jih prinaša pa je, da z visoko stopnjo demokratičnosti nikoli nista hodila z roko v roki.

Jani Sever