Kolikor smo spoznali predlog koalicijske pogodbe, je ta izjemno splošna. Tako kot so bili neoprijemljivi predvolilni programi. Nekaj povsem drugega je 99 točk, ki jih je SD posredoval Zares. Prvič lahko govorimo o jasnem programu.

Število 99 je seveda pravljično in tudi pri Zares tem točkam ne rečejo program. Je pa vsekakor jasno, da je z njimi Zares pri sestavljanju koalicijske pogodbe prevzel pobudo. Je SD to lahko všeč? Najbrž ne. A racionalni odgovor je lahko samo debata o predlaganih ukrepih in njihovo sprejetje. Vsaj v večini. In nato določanje prioritet. Vseh 99 jih namreč gotovo ne more postati koalicijska zaveza. Ali pač? Ambiciozne načrte imajo ljudje konec koncev radi. No, Borut Pahor je svojo strategijo, ki se bo koncentrirala na nekaj najpomembnejših poblemov, že najavil. Kljub temu si velja ogledati, o čem govori 99 točk.

Večina je predvidljivih, saj je o njih že bilo govora s strani Zaresovih kandidatk in kandidatov na letošnjih volitvah. Gre za zmanjšanje sejnin članom nadzornih svetov podjetij v državni lasti ter omejitev menedžerskih plač, ki naj bi bile vezane na dobičke podjetij. Tu s SD ne bi smelo biti težav.

Vendar so med predlaganimi ukrepi tudi presenečenja. Zares je za uvedbo davka na nepremičnine. Kar je zelo nepriljubljen ukrep, nad katerim SD najbrž ne bo navdušena. Povsem drugače je s predlaganim dvigom splošne dohodninske olajšave ter z uvedbo stanovanjskih in investicijskih olajšav, ki so prav tako blizu retoriki socialdemokratov. Podobno kot ideja povečanja fiskalnih obremenitev za tiste, ki jim plača ni glavni dohodek.

Potem sta tu dva ukrepa, ki se navezujeta na dediščino odhajajoče vlade, ki je ukinila obvezno članstvo v Gospodarski zbornici. Zares predlaga odpravo obveznega članstva tudi v Kmetijski in Obrtni zbornici. Tudi to za koalicijske partnerje najbrž ne bi smelo biti moteče.

Pri prometni problematiki je pomemben predlog, da se cestninjenje prenese na Dars, da se opravi revizija vinjetnega sistema ter dvignejo cestnine za tovornjake na primerljivo raven s sosedenjimi državami. Skratka ideje, ki jih SD lahko verjetno samo podpiše.

Enako velja za oblikovanje tretje razvojne osi, ki naj bi potekala od Slovenj Gradca preko Velenja, Celja, Trebnjega, Novega mesta do Bele krajine. Tako ali tako gre za projekt, ki ga je pravzaprav začela in skozi ves svoj mandat popularizirala odhajajoča vlada.

Nekaj povsem drugega predstavlja točka, ki govori o ustaviti gradnje profitnih stanovanj stanovanjskega sklada in gradnjo izključno neprofitnih. Ali tista, ki predlaga zmanjšanje števila javnih uslužbencev, ki se jih lahko zamenja brez krivdnih razlogov. Ali ona, ki bi policijo zavezala, da mora sodelovati s komisijo za boj proti korupciji. No, tudi tu SD lahko predloge najbrž samo pozdravi.

Opazne premike napovedujejo tudi točke, ki govorijo o šolstvu. Gre za 0,19 % povečanje deleža BDP za predšolsko vzgojo, osnovne in srednje šole do leta 2012. Več izbirnosti v osnovnih šolah in ponovno uvedbo nacionalnega preverjanja znanja.

Tudi s tem koalicija ne bi smela imeti težav. Vsaj na načelni ravni ne. Podobno kot ne s tem, da naj bi šlo za znanost do leta 2010 1% BDP. Ter da naj bi za zagotovitev avtonomije znanosti poskrbeli tripartitni odbori, v katerih bi imeli predstavniki države manjšino.

Ena od prioritet SD naj bi bila zdravstvena reforma. Zares v zvezi s tem predlaga uvedbo nacionalnih čakalnih vrst. Razglasitev moratorija na izdajanje koncesij ter novo zakonsko ureditev njihovega podeljevanja. Prenos upravljanja lokalnega zdravstva na ministrstvo. In uvedbo konkurence za programe, ki jih financira ZSSS. No, reforma bo gotovo bolj zapletena.

Med pričakovane projekte, ki pa so vsi po vrsti grandiozni in konfliktni, sodijo novi zakon o RTVS, ureditev statusa STA, Zakon o filmu, revizija Kazenskega zakonika ter nova volilna in referendumska zakonodaja. In seveda uvedba pokrajin. Tu bo najbrž še največ težav, vsaj če Pahor misli resno glede upoštevanja širokega družbenega konsenza.

Podobno velja za izbrisane. Kjer Zares zagovarja enostavno rešitev problema v skladu z odločbo ustavnega sodišča. To vprašanje je nekoliko bolj ohlapno zapisano tudi v predlogu koalicijske pogodbe. Tako da z njim znotraj koalicije kljub vsemu ne bi smelo biti večjih težav.

Točk je še precej. Nekatere govorijo tudi o na prvi pogled manj pomembnih vprašanjih, kot so zakonska ureditev mednarodnih posvojitev, zaščita čebel ali odkup Korotana. In lahko bi jih bilo gotovo še precej več. A pri vsem skupaj se zdi še najbolj pomembno, da bodo najverjetneje vladno koalicijo prisilile, da čim bolj konkretizira svoje cilje. To pa je dobro predvsem za volivke in volivce, ki jim konkretne obljube lahko precej olajšajo kasnejše ocenjevanje uspešnosti vlade.

Jani Sever