Predsednik vlade je pripravil eno svojih zadnjih velikih dejanj na tej funkciji. Preko odvetniške pisarne Zidar & Klemenčič je vložil predloga za kazenski pregon finskega novinarja Magnusa Berglunda in nekdanjega v.d. generalnega direktorja slovenske policije Bojana Potočnika.

Odločitev je zanimiva. Ne gre za civilno tožbo Janeza Janše. Pregon naj bi začelo Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. In to zaradi oddaje finske javne televizije. Država Slovenija naj bi preganjala finskega novinarja. Hkrati je Janša prepričan, da bi morali preganjati tudi nekdanjega prvega policista, ki je nastopil v oddaji o Patrii. Janša je torej držal besedo. Kljub temu, da za njo med pravnimi strokovnjaki in v javnem mnenju ni bilo pretiranega navdušenja. Predvsem zaradi pregona novinarja Berglunda.

Že sama ideja, da država preganja nekega tujega novinarja, ker je ta razžalil predsednika vlade, je videti, kot da izvira iz neke neevropske in ne ravno demokratične družbe. Civilna tožba bi bila nekaj povsem drugega. Janševa odločitev namreč sporoča, da politične funkcionarje ne razume kot predstavnikov države v službi ljudstva, ampak kar kot državo samo. S finančnimi posledicami vred. Saj za tožbe, ki naj bi oprale njegovo dobro ime, ni pripravljen prevzeti finančnega tveganja. Tveganje izgubljenih tožb morajo zanj prevzeti vsi davkoplačevalci.

Primer Berglund je zanimiv tudi zaradi drugih, povsem procesnih, vprašanj. Le kako bo Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani preganjalo finskega novinarja. Ga bodo zaslišali? Bodo razpisali tiralico? Mu bodo sodili v odsotnosti? Zadeva je skorajda komična.

Janša se je odločil, da vloži tudi predlog za pregon Bojana Potočnika, ki naj bi bil menda tudi eden izmed mogočih kandidatov za visoke funkcije v prihodnji vladi. Potočnik je nastopil v oddaji Resnica o Patrii. Tam je, na vprašanje novinarja, ali ocenjuje, da je predsednik vlade vplival na delo policije, rekel “Da, to je možno.” In Potočnik trdi, da je to izjavil na podlagi svojih izkušenj iz časa, ko je bil v.d. generalnega direktorja slovenske policije. Ali lahko to dokaže? Janša in notranji minister Dragutin Mate gotovo ne bosta pričala v njegov prid.

Kakor koli, tudi proti pregonu Potočnika veljajo podobni pomisleki kot pri Berglundu. Tudi Potočnika bi Janša lahko tožil civilno. Tako bi se izognil očitkom o privatizaciji države. Domnevna klevetanja pa bi civilna pravda prav tako lahko učinkovito razkrinkala.

Le zakaj se je torej predsednik vlade odločil tako kot se je? Videti je, da za Janševo odločitvijo pravzaprav stoji izključno politični premislek, ki cilja proti prihodnji vladi. Pobuda za pregon je bila dana. Če do njega ne bo prišlo ali če ga bo prihodnja oblast kakorkoli poskušala ovirati ali vplivati na njegovo ustavitev, bo to postalo dokaz vplivanja na organe pregona ter vpletenosti leve politike v afero Patria. Kar Janez Janša trdi praktično od začetka afere. In pravica? Če se bo to zgodilo, jo bo mogoče izboriti samo na prihodnjih parlamentarnih volitvah.

Medtem s Finske prihajajo vedno bolj dvoumna sporočila. Wolfov odvetnik Andrej Kac pravi, da naj bi bil na Finskem izdan evropski priporni nalog za Walterja Wolfa. Dnevnik pa poroča, da to ne drži in da naj bi v Helsinkih za Wolfa izdali Interpolov nalog za aretacijo.

Jani Sever