Ameriško reševanje finančnega sistema s 700 milijardnim paketom davkoplačevalskega denarja zadnje čase pretresa cel svet. Posebno pa navdihuje vse preroke groze, ki trdijo, da je kapitalizem tik pred zlomom in da je potrebno nacionalizirati večje finančne institucije zato, da dogovorno zmanjšamo tveganja v družbi. Še več, velika večina analitikov enači paket reševanja z nacionalizacijo, oziroma državnim dirigiranjem gospodarstva. Vendar, pa gre na žalost vseh njih, za nekaj popolnoma drugega.

Spomnimo, da je do težav prišlo, ker so nekateri investitorji in nekateri kreditorji, hodili po robu aktualne finančne regulative in napihovali nepremičninski balonček, dokler ta seveda ni počil. Slednje vsekakor ni nič posebnega, niti novega in vse, kar tak pojav, običajno zahteva je korekcija na finančnih trgih in prevetritev zakonodaje. Razlika je tokrat v tem, da je zaradi slabih naložb, cel kup bančnih institucij, izjemno skrčil kreditno dejavnost. To pa spet pomeni, da se je pomembno zmanjšala možnost kreditiranja novih investicij v gospodarstvu za vse tiste, ki zelo verjetno z ustvarjanjem finančne krize sploh ni imel nič. To, da se sedaj z davkoplačevalskim denarjem reši finančni sistem, omogoči normalno investicijsko aktivnost gospodarstva in prepreči izgubljanje delovnih mest, pa še vedno ne pomeni, da je kapitalizem slab sistem ali pa da se je začela nacionalizacija gospodarstva. Zakaj? Prvič, ker država posega v nekaj kar je negativna eksternalija, namreč tudi če bi se v državi razširila kuga, bi jo vendarle preprečili z državnimi mehanizmi in ne pustili, da gre svoj tok in okuži še vse ostale. Povedano drugače, dobili smo finančno kugo, ki jo moramo sedaj najbolj pragmatično zajeziti. In drugič, če že davkoplačevalci morajo plačevati davke zato, da financirajo cel kup neumnosti, zakaj jih ne bi smeli uporabiti, da se reši njihova delovna mesta in podjetja, zaradi omenjenih negativnih eksternalij? Nauk zgodbe o reševanju finančnega sistema pa bo negativen samo če se ob tem ne bo ustrezno spremenila tudi zakonodaja.

Torej, dragi porfeti groze in sovražniki kapitalizma, to še ni to, Marxov raj vas še ni obiskal.

Rado Pezdir, ekonomist