Medtem ko poraženci na volitvah opozarjajo na kadrovski cunami, ki naj bi ga povzročila nova vlada, ga je izpeljala kar vlada v odhajanju. A ne le to, povečujejo se tudi plače, kljub proračunskemu primanjkljaju.

Začelo se je z razrešitvijo generalnega direktorja policije, ki mu je vlada na ta način rešila glavo za nekaj mesecev. Potem bo šel lahko mirno v penzijo. Čeprav je včeraj zagrozil, da se bo o njem še govorilo. Do takrat pa bo lahko nadziral preiskavo v primeru Patria. Perfektno, minister Mate je seveda ponosen. Le kako ne bi bil. Prihodnja vlada bo vsekakor jezna. In kar je slabo za prihodnjo vlado je dobro za opozicijo. Država ni pomembna.

Vlada v odhajanju je povečala tudi kadrovski načrt državne uprave. Na novo bodo zaposlili 56 uslužbencev. Mudi se. Vse je treba zaposliti še preden se vlada zamenja. Koliko bo to stalo niti ni pomembno. Konec koncev bo vlada hkrati dvignila plačo najzvestejšim kadrom. Na praktično vseh ministrstvih. In v kabinetu predsednika vlade bo tudi nekaj novih obrazov. Da bo prihodnji predsednik vlade lahko bolj mirno spal. Ne bo mu treba toliko razmišljati koga naj zaposli, pa še zaupal bo lahko kadrom bivšega predsednika.

Perfektno, predsednik vlade Janez Janša je gotovo zadovoljen. Svojemu nasledniku pušča novo kopico kadrov, ki bodo poleg vsega še bolje plačani. Živela nova plačna razmerja! Ne pušča pa mu samo kadrov in višjih stroškov. Računsko sodišče je razkrilo, da vlada ne zapušča svojega dela s proračunskim presežkom, ampak je pridelala primanjkljaj. In to v konjunkturnih časih. Še dobro, da Slovenije globalna kriza ne bo zadela, kot pravi Janša. Če pa bi se to slučajno zgodilo, bo v vladi dovolj Janševih kadrov, ki bodo že znali pomagati.

Istočasno, ko se je v vladnih prostorih sušilo črnilo na odlokih o novem zaposlovanju in dvigovanju plač, je predsednika vlade v odhajanju obiskal novi najverjetnejši mandatar. Prišel se je pogovarjat o sodelovanju. O partnerstvu. In seveda je Pahor prišel k Janši in ne obratno. Konec koncev ima Janša preveč dela s pripravljanjem terena, na katerem bo Pahor sploh lahko deloval, da bi kamorkoli hodil. Opravkov je veliko, konec koncev je Janša dovolj jasno povedal, kako nizko je njegovo mnenje o Pahorjevih sposobnostih.

Kakšna je torej Pahorjeva dilema? Je res sploh nima? Je mogoče, da bo ob vsem, kar počne Janša, ostal povsem miren? Bo vodil vlado, ne da bi kadroval? Z Janševimi najzvestejšimi kadri? Bo pustil, da mu prejšnja vlada vsili vse rešitve, ki jih bo želela vsiliti? Bo nastavljal drugo lice, dokler ne bo ves v modricah? Je mogoče gentlemansko ravnati z igralci, ki so popolnoma brez skrupulov? Ali ne vodi takšno ravnanje samo na križ? A to so le vprašanja, ki zadevajo Pahorja samega in njegovo stranko. Kar je pravzaprav nepomembno.

Nekaj povsem drugega je vprašanje, kaj Janševo ravnanje pomeni za državo. Je res sprejemljivo, da je država talka predsednika vlade celo po tem, ko je ta izgubil volitve? Odgovor je seveda enostaven. Takšna ravnanja so degutantna. V demokratičnih družbah je vse to, kar se dogaja v Sloveniji, povsem nepredstavljivo. A kaj lahko Borut Pahor stori, da ne bi postal ujetnik izsiljevanj vlade v odhajanju, vendar hkrati ne bi ponovil njenih vzorcev nasilništva v politiki? Zdi se, da kakšne pretirano dobre rešitve nima na voljo.

Jani Sever