Prihodnost desnice
Avtor Jani Sever | 29. september, 2008 @ 12:01
Volitve so prinesle radikalno spremembo političnega zemljevida na desnem polu. V parlamentu ostajata samo SDS in marginalizirana SLS. Kako bodo na desnici reagirali na na novo nastala razmerja?
Poraz LDS je na prejšnjih volitvah povzročil popolno reorganizacijo političnih strank levice. LDS se je skrčila. Tako rekoč na minimum. SD se je okrepila. Ne le z nekaterimi poslanci LDS. Bolj pomembna je bila podpora javnosti, ki je pomenila, da so Socialni demokrati postali vodilna stranka na levi in da o tem, kdo je prvi na tem političnem polu, ni bilo nikakršnih dilem. Za nameček je med LDS in SD nastala nova stranka, ki si je svoj zagon omogočila s širokim sodelovanjem z najrazličnejšimi lokalnimi civilnimi pobudami. Zares je vsekakor našla svojo nišo. To dokazuje njen soliden rezultat na volitvah. Na levi sredini so se torej po porazu leta 2004 karte popolnoma premešale. Ali lahko sedaj kaj podobnega pričakujemo od strank na desnici? Spremembe se vsekakor napovedujejo. Čeprav so znaki, da bo do njih prišlo, šibki.
Tako kot se je zdelo na levi do leta 2002 vse odvisno od Drnovška, se zdi že dolgo na desni vse odvisno od Janeza Janše. Slika je, tako na levi kot na desni, seveda precej bolj pestra. Najbolj izpostavljeni sta avtroriteta Milana Kučana na levici in RKC na desni. A odločilni so glavni igralci. Na levi se je, v letih po umiku Drnovška, najprej na mesto predsednika republike in nato v osamo bolezni izoblikoval Borut Pahor. Ni bilo lahko. Čeprav tako rekoč ni imel konkurenta. Gregor Golobič je Zares začel sestavljati prepozno, da bi lahko na letošnjih volitvah prevzel vodstvo levice. Katarina Kresal pa ima v politiki za takšno vlogo premalo izkušenj. Kakor koli, Pahorju, ki so mu pogosto očitali neodločnost in pomanjkanje operativnih sposobnosti, je na koncu uspelo zmagati na volitvah in to je pravzaprav tisto, kar šteje.
Na desni je situacija precej drugačna. Janez Janša ni izgubil volitev tako, kot jih je leta 2004 izgubila LDS. Odstotek, ki ga je dobila SDS, je vsekakor zelo visok. Poleg tega puščava, ki je na desni nastala okoli SDS, otežuje, da bi alternativa nastala v kakšni drugi stranki. SLS je šibka in razklana. Bremeni jo tajkunska zgodba, ki je Janez Janša in SDS nikakor ne bosta opustila. Kakšna je torej sploh lahko prihodnost SLS? Vztrajanje na poti, ki jo jo je začrtal Bojan Šrot, kot kaže, stranke ne more dvigniti v višave. In kakšna je lahko alternativa? Vračanje k bratoma Podobnik? Romanje v Canosso in spokoritev pred predsednikom SDS? Združevanje z NSi, s katero so se nekoč že razšli zaradi očitkov o tranzicijski dediščini SLS?
Izbire, ki jih ima pred sabo SLS niso lahke. Kot so ugotovili tudi njeni člani, je za stranko neprijetno, če bi stopila v vlado, prav nič bolj ugodna pa zanjo ne more biti tudi opozicija. Tolaži se lahko pravzaprav samo s tem, da je NSi še precej težje. Stranka, ki ji ne uspe priti v parlament, se težko nadeja statusa parlamentarne stranke tudi na prihodnjih volitvah, če se ne združi s kakšno večjo in močnejšo stranko. Izbiri sta samo dve. NSi se lahko dokončno utopi v SDS. Od česar v resnici ne moreta imeti koristi ne SDS ne NSi. Morda se lahko le SDS nekoliko kadrovsko okrepi, čeprav je tudi to vprašljivo. In morda si lahko kašen funkcionar NSi tako lažje zagotovi službo. Ampak zaradi tega se niti ni treba združevati. Vse to seveda velja tudi za SLS.
Na skorajšnjo prenovo SLS in NSi ne gre računati. Vprašanje je, ali je sploh mogoča v naslednjih štirih letih. In SDS? Zdi se, da so se v prvi stranki desne sredine začeli spraševati o tem, kaj pomenita njihov sicer tesni poraz v dvoboju z SD in volilna katastrofa “pomladnih” koalicijskih partnerjev. Namesto Janeza Janše je začel nastopati Gregor Virant. Mož, ki je še donedavnega zatrjeval, da ni v nobeni stranki. In njegove besede, kljub temu da neomajno brani vse odločitve predsednika SDS, zvenijo precej drugače od Janševih. A to je gotovo precej premalo za napovedovanje resnih premislekov, kaj šele sprememb. No, do njih bo kljub temu moralo priti, če želi desnica zmagati na volitvah. Proporcionalni sistem zmage ene same stranke namreč enostavno ne omogoča.
Jani Sever
Članek je bil objavljen na Vest: https://vest.muzej.si
URL naslov članka: https://vest.muzej.si/2008/09/29/prihodnost-desnice/
Klikni tukaj za tiskanje