pred meseci me je prijateljica, ki se že lep čas ukvarja z materinskim nagonom, presenetila z izjavo, da bi želela moj genski zapis, in da bi otroka spočela nespolno.
 
poznava se dolgo časa in bojda sem njen najboljši prijatelj. očitno je začutila, da bi ji, ob moji že tako znani konstantni navzočnosti, pri vzgoji otroka stal ob strani lažje kot njeni partnerji (tako ženski kot moški), ki bi bili nezanesljivi prav zaradi hitro minljive spolne komponente v razmerju.
 
ko mi je zaupala svojo željo, sem bil najprej šokiran, nato pa sem se ji opravičil in predlog prijazno odklonil, a se zahvalil za zaupanje ter njen predlog vzel za velik kompliment najinemu prijateljstvu.
 
moja življenjska usoda zaradi načina vzgoje in izobraževanja, ki ga sodobna potrošniška družba vsiljuje permisivno vzgojenim staršem (kar poglejte si kakšno povprečno razvajeno arogantno ljubljansko pizdo kaj vse svojemu pamžu tlači v gobec), ne pozna otrok. poleg tega se otroku brez posledic ne bil mogel odpovedati, kajti poti nazaj ni. a tudi ko bi otroka želel, bi se nenehno spraševal o njegovem družbenem priznanju, ko bi bil nastal, saj bi bil spočet nespolno in družbeno nepriznano. morda se še spominjate kako je večina zainteresiranega volivnega telesa z referendumom onemogočila umetno oplojevanje samskih žensk.
 
kaj bi storili vi, če bi vam kaj takega predlagala dobra prijateljica?
 
ženske, imate kdaj podobne misli kot moja prijateljica?
 
kako bi vzgajali in skrbeli za takega otroka?
 
danes sem tej svoji prijateljici v šali predlagal, da naj namesto mene izbere pet moških dot cum; eden da naj bo delavec, drugi športnik, tretji kulturnik, četrti znanstvenik in peti uradnik. ko bi jih razporedila, bi si jih zdrkali v jogurtov lonček. vsebino bi potem dobro premešala in jo zlila v svojo pičko. prvi, ki bi priplaval, bi bil najboljši, hkrati pa bi moški z zagotovljeno enopetinsko anonimnostjo bili tudi varni pred zublji potrošniške družbe, v katere bo po rojstvu otroka padlo starševstvo samske ženske, prave atenšn horovke.
 
na dan volivnega držanja gobcev pred jutrišnjim odločanjem o prihodnosti škorcev v naši sfukani državi pa, osamljen in družbeno izdan pizdun, epruveto iz prejšnjega odstavka tega teksta primerjam z volivno skrinjico. kruha in iger željni kar pojdite v tiste kurčeve kartonaste pregrade ter obkrožite, potem pa v skrinjice zmečite vašo pofukano anonimnost! kdorkoli bo že zmagal oziroma priplaval prvi, za njegova dejanja ne boste odgovarjali, saj vam nihče ne bo mogel dokazati, da ste ga prav vi izbrali!

gregor rozman