Čas je za repliko na [1] prispevek o odstavljeni urednici tretjega programa Radia Slovenije Vilmi Štritof Čretnik, ki smo jo pred našo kamero povabili dopoldne. Generalni direktor Radia Slovenija Vinko Vasle nas je v svojo pisarno povabil popoldne, še prej pa smo prejeli njegov pisni odgovor na pismo Štritof Čretnikove:

“Vilma Štitof Čretnik, bivša odgovorna urednica tretjega radijskega programa, je nanizala toliko neresnic, polresnic in še česa, da je nanje vendarle treba odgovoriti!
Kot nesposobne in neodgovorne ne obravnavam sodelavcev tretjega radijskega programa, res pa je, da je bila V.Š.Čretnik razrešena zaradi razlogov, ki jih v takšnih primerih predvideva statut RTV SLO. V.Š.Čretnik mi torej skuša podtakniti nekaj, kar je laž.
Ni res, da je generalni direktor Anton Guzej na usklajevanjih plana govoril, da morajo tudi drugi programi dovolj zaslužiti, da se bo program Ars sploh lahko izvajal. Opozoril je le na dejstvo, da so skupna sredstva omejena in da pač ni mogoče pripraviti poslovno-programskega plana, če se to dejstvo ne upošteva.
Tretji radijski program zato ni dobil 15 odstotkov manj sredstev za leto 2008. Gre za neresnično trditev! V.Š.Čretnik je za izhodišče vzela celotne finance tretjega programa v letu 2007, kjer so precejšnji delež predstavljala sredstva obveznic, ki pa se finančno vodijo posebej.
V.Š.Čretnik je po prvih treh mesecih, ko je prišlo do ugotavljanja naraščajoče izgube, jasno povedala, da programsko-poslovnega načrta ne sprejema, ga ne podpisuje in je to ponovila tudi na zagovoru ob predlogu za njeno razrešitev. Že samo to je razlog, da mora takšen odgovorni urednik ali odstopiti, ali pa ga je potrebno zamenjati.
V.Š.Čretnik je na pogovoru z mano ob prisotnosti pomočnice direktorja radia za finance priznala, da poslovno-finančno (kar je ena od njenih pomembnih nalog) stvari ne obvladuje, zato sem ji predlagal, da odstopi in se je s tem strinjala. Kasneje se je pač odločila drugače in je bila po postopku razrešena.
Svojo finančno različico varčevanja je pripravila potem, ko je z moje strani in ob soglasju generalnega direktorja prejela nujne ukrepe, za katere je zatrdila, da jih ne more uresničevati in tudi noče. To je bila še ena njena huda kršitev.
To, kar piše o 1. radijskem programu, je tudi neresnično! Prvi radijski program je po zakonu dobil nove obveznosti (na primer tudi romsko oddajo, posebne naloge v zvezi s Slovenci na tujem in v zamejstvu in podobno), zato so bile nujne nekatere nove zaposlitve (tri), dodatna sredstva, o katerih piše V.Š.Čretnik, pa so v finančni plan 1. radijskega programa prišla iz naslova obveznic in iz urada vlade za narodnosti.
Nobeno drugo uredništvo – na kar namiguje V.Š.Čretnik – ni veliko več prekoračilo finančnega plana. Kako je bilo v preteklosti, pa ni moj problem.
Čista neresnica je, da se kljub njeni razrešitvi primanjkljaj na tretjem programu povišuje. Tudi zato ne, ker določene stroške, ki nastajajo, pokrivam iz svoje finančne postavke, da program Arsa ne bi bil tudi programsko prizadet in tudi ni.
Zadnja neresnica iz njenega pisma pa je, da ni bila ona tista, ki je želela zamenjati glasbeno urednico V. Brvar! V moji pisarni sta druga na drugo valili krivdo, zato je V.Š.Čretnik kasneje v kadrovski službi začela urejati postopek za njeno zamenjavo, pa tudi za zamenjavo urednika literarnih oddaj. To sem preprečil, ker sem ji povedal, da je v generalno za poslovanje tretjega programa odgovorna ona in da zato na njen poskus zamenjave ne pristajam, ker bom glede na pristojnosti to počenjal sam.
Če gospa V.Š.Čretnik ni zadovoljna s svojo umestitvijo in aneksom, ki ga je prejela, je imela možnost, da se nanj pritoži.

Vinko Vasle, direktor Radia Slovenija”

Vasle je takole predstavil svoje stališče o nekdanji urednici ARS-a:

“Kokr sm slišal bo svojo pravico iskala na sodišču, to je v civilizirani deželi čist normalna pot…”

Ob tej priložnosti smo direktorja povprašali tudi o njegovem dosedanjem delu na Radiu Slovenija, o novih in odpuščenih (in zamenjanih) kadrih, pa tudi o delovnem vzdušju v radijski hiši, programski shemi in njegovi (zaenkrat še) neizpolnjeni želji, da bi opravil tečaj pri Ajdi Kalan:

“Js ponavadi sn menjal službo tko na štir leta pa pol in sigurno bom v življenju še to naredo..”

Katja Lenart