O problemih tretjega programa Radia Slovenija smo že [1] poročali, tokrat pa predstavljamo še eno zgodbo o (pred dobrimi tremi meseci) odstavljeni oziroma zamenjani urednici tretjega programa Radia Slovenija Vilmi Štritof Čretnik. Tole je pismo, ki smo ga z njene strani prejeli na naše uredništvo:

“V objavah odgovorov direktorja Radia Slovenija gospoda Vasleta v zvezi s programom ARS in razlogi za mojo razrešitev z mesta odgovorne urednice tega programa so navedene netočnosti in potvarjanja, zato naj osvetlim nekatera pomembna dejstva.
 
Najbolj ob vseh navedenih dejstvih in okoliščinah skrb zbujata brutalnost in vehemenca vodstva, uperjeni v žrtveno jagnje; to pa nisem samo jaz, ampak celoten tretji program, njegovi zaposleni in številni zunanji sodelavci. Obravnava nas kot nesposobne in neodgovorne, tega pa ne dovolim. Na Ministrstvu za kulturo sem namreč odgovorno in uspešno upravljala mnogo večjo proračunsko pogačo državnih in evropskih sredstev, vendar s korektno in ustrezno pomočjo finančne službe (na programu Ars kljub prošnjam za zaposlitev producenta vsaj za kompleksno in zahtevno področje resne glasbe ni bilo posluha in ga ves program nima - naše finance ureja kar pomočnica direktorja za finančne zadeve). Opravljala sem pomembne naloge in funkcije in za seboj pred tem incidentom nisem puščala neuspelih projektov ne na poslovnem področju ne na nivoju umetniške ustvarjalnosti. 
 
Mesto odgovorne urednice programa Ars sem nastopila julija lani, s predhodnimi desetletnimi izkušnjami dramaturginje v Uredništvu igranega programa tega radia in s petinpolletno delovno dobo na Ministrstvo za kulturo, kjer sem bila najprej svetovalka ministrice, po prevedbi nazivov in po napredovanju pa sekretarka.
 
Na Radio Slovenija sem bila kot odgovorna urednica sprejeta na podlagi predloženega programa, ki je bil zastavljen ambiciozno (seveda s postopnimi spremembami za celotno obdobje štirih let mandata), vendar stvarno - zlasti v smeri dostojnega informiranja poslušalcev o kulturnem dogajanju doma in po svetu in odpiranje v smeri njegove refleksije vseh, tudi najsodobnejših umetniških žanrov, več odmevov najnovejših znanstvenih dosežkov, in to ne le v tradicionalnem mediju, pač pa komplementarno tudi prek drugih novih medijskih možnosti. Stroški delovanja in produkcije tega programa so neposredno pogojeni in opredeljeni s programskim načrtom, to je načrtom priprave in izvajanja tega programa, v katerem pa ni mogoče pridobivanje prihodkov s predvajanjem oglasnih vsebin. Ta program je tudi z odločbo – dovoljenem za izvajanje radijske dejavnosti Agencije za pošto in elektronske komunikacije RS, št. 38162-19/2006-5 z dne 31.5.2007, določen kot program, ki ima namen kulturnega radijskega programa z veliko količino klasične glasbe, svetovne in domače literature, radijskih iger, kritiškega spremljanja kulturnih dogajanj, esejistike, izobraževalnih pogovorov in manj predvajanih vrst glasbe, ki kot edini v slovenskem radijskem etru načrtno ponuja zahtevnejše glasbene in govorne vsebine za zahtevnejšo publiko. Hkratna produkcija oziroma snemanje glasbenih del, radijskih del in literature pa bogati in sproti ustvarja izjemen in enkraten nacionalni arhiv slovenske kulturne dediščine. Ob koncu leta je primanjkljaj ostal, vendar med radijskimi programi in produkcijskimi enotami nismo bili edini in še zlasti ne največji zgubarji.
 
Program za leto 2008 je potrdil Programski svet. V njem sem upoštevala vse navedeno. Vendarle pa je že na usklajevanjih za leto 2008 v Šmarjeških Toplicah pred letom dni generalni direktor Anton Guzej zgolj z obrazložitvijo, da morajo drugi programi dovolj zaslužiti, da se bo tudi Ars, ki nima prihodkov, lahko sploh izvajal. Odločil se je za 15-odstotno zmanjšanje sredstev za Ars v primerjavi s sredstvi za leto 2007. Tolažba naj bi bila sredstva iz obveznic, ki pa niso bila v celoti namenjena bogatenju programa, pač pa tudi razvijanju blagovne znamke in postavitvi spletne strani, pa še teh nam je bilo precej - prav tako brez obrazložitve - konec leta 2007 odvzetih in prenesenih na račun Radia Maribor. Kljub mojemu nestrinjanju, ki sem ga izrazila na vseh sestankih, kljub temu da smo glede na predstavljeni program pripravili usklajen finančni predlog, posluha ni bilo. Predstavitev naših realnih potreb za delovanje je gospod Vasle zmeraj prekvalificiral v seznam želja. Še več: pri njem so moja prizadevanja naletela na ignoranco ali pa sem bila deležna blatenja in zavračanja tudi pred sodelavci in kolegi uredniki.
 
Navedbe gospoda Vasleta v medijih, da sem “odgovorila, da programa ne sprejemam in da bomo porabili toliko sredstev, kolikor jih potrebujemo”, preprosto ne držijo. Prvič: tako oholega tona v svojih izjavah, zlasti do nadrejenih, nikoli nisem uporabljala. Drugič: takoj po seznanitvi s skrb zbujajočo finančno situacijo - ne po krivdi malomarnega dela urednikov - sem se z ekipo posvetovala in pripravila vsaj dve verziji programa varčevanja, vendar ni bilo nikakršnega odziva. 
 
Poseben in še zdaleč ne nepomemben segment so tudi kadri: v letu 2007 je odšlo šest ljudi, pet od teh v pokoj. V letu 2008 smo kljub utemeljenemu predlogu dobili le dva nova, sicer izjemno dragocena strokovnjaka, vendar sta oba že prej delala za Ars in je v tem primeru šlo pravzaprav le za tehnično premestitev iz drugih oddelkov. Naših štiriindvajset ur programa pa je moralo teči. Precejšen del svoje produkcije pa pripravlja program Ars tudi izključno za prvi program. Torej smo zase potrebovali zunanje sodelavce in smo jih morali plačevati iz Arsovih sredstev. Medtem je v letu 2008 na primer I. program lahko zaposlil že nekaj ljudi, in to kljub precej absurdni situaciji: sredstva za  program v celoti za leto 2008 obsegajo približno 300.000 € več kot sredstva za Ars, čeprav ga Ars bogati s produkcijo, ki jo pripravi na svoje stroške (primer: v prvih treh mesecih in pol je Ars porabil približno 49.000 € svojih sredstev za oddaje in produkcijo prvega programa) in se prvi program lahko trži. Prekoračitev je v tem primeru le še logična posledica realnega stanja. Zagotavljam, da so bila vsa sredstva porabljena izključno za program.
 
Poskušala sem rešiti kritično situacijo in s tem v zvezi vzpostaviti komunikacijo, vendar direktor Radia Slovenija na moje predloge ni odgovarjal, celo več, hotel je name zvaliti vso krivdo. Omenjeno je vidno tudi iz elektronske pošte, ki sem jo prejemala. Bila sem tarča šikaniranj, neprofesionalne komunikacije in nizkotnih napadov gospoda Vasleta, ki je z mano iz neznanega razloga osebno obračunaval. V sredstvih javnega obveščanja (časniki Finance, Delo, Dnevnik, Mladina idr., TV in radijska poročila; posnetek tiskovne konference, na kateri je gospod Vasle obračunaval tudi z menoj, je bil na programu Ars objavljen kar dvakrat!) je javno blatil moje ime z navajanjem neresničnih podatkov o mojem delu in odnosu do mojih dolžnosti odgovorne urednice. Blatil in poniževal me je tudi znotraj RTV Slovenija, pred nadrejenimi in podrejenimi delavci.
 
Ostajam edina razrešena odgovorna urednica na RTV iz navedenega razloga, saj je to prvi in edini primer v njegovi zgodovini in zato precedenčen - kljub mnogo večjim prekoračitvam različnih uredništev tako v preteklosti kot sedaj. Na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani je proti RTV vložena tožba zaradi neutemeljene in nezakonite razrešitve. 
 
Epilog: Kljub dobrim trem mesecem od moje razrešitve primanjkljaj ob novem vodstvu narašča(?!). Pred kratkim so bila odvzeta pooblastila urednici za resno glasbo Veroniki Brvar. V svojem predlogu za mojo razrešitev generalnemu direktorju gospodu Guzeju 8. maja 2008 je namreč gospod Vasle zapisal, da sem krivdo zvalila na njo in jo zamenjati,  kar je še ena v vrsti zavajanj in laži, saj je bil on tisti, ki mi je to naročil. In še: po prekinitvi pogodbe za delo odgovorne urednice sem zaposlena na RTV v Uredništvu igranega programa kot dramaturginja začetnica z najnižjim faktorjem med primerljivimi kolegi v vsem uredništvu tudi po novi sistemizaciji.
 
Vilma Štritof Čretnik
Dramaturginja
RTV Slovenija “

Dopoldne smo bivšo urednico poprosili za nekaj dodatnih pojasnil o tem, kaj se je pravzaprav zgodilo in s kakšnim razlogom je bila odstavljena:

“Dobila sem občutek, da bi morali…da je bila edina usmeritev, da se to naredi čim ceneje, da se program dela na čim enostavnejši način…”

V nadaljevanju je pojasnila, kako je potekala njena odstavitev in kakšni so njeni odnosi z direktorjem Radia Slovenija Vinkom Vasletom:

“Počutim se kot trapezistka, ki ji skok ni uspel, pa me je vendarle čakala spodaj mreža…”

Za komentar smo poprosili tudi direktorja Radia Slovenije Vinka Vasleta, ki je odgovoril takole:
“Ni nobenega problema, vendar pa moram verjetno vedeti, kaj je povedala, da lahko komentiram.”
Torej lahko na Vesti kmalu pričakujete še njegovo plat zgodbe.

Katja Lenart