Predsednik SD Borut Pahor je na novinarski konferenci, na kateri so spregovorili o problemih novega plačnega sistema v javnem sektorju, poudaril, da bodo v primeru uspeha na volitvah sklenjen dogovor med socialnimi partnerji spoštovali, a ker se že kažejo problemi, bodo razmišljali o alternativah. Socialni demokrati bodo spoštovali dogovorjen socialni dialog in podpis kolektivne pogodbe za javni sektor. Ker pa se že kažejo problemi, ki jih je ta rešitev prinesla in ker pričakujejo še nove, bodo razmišljali o alternativah, ki bi bile z vidika njihovega načelnega zagovarjanja večje avtonomije v javnem sektorju dolgoročno uspešnejše, je dejal Pahor. Kot je dodal, sprememb ne napoveduje takoj po volitvah, napoveduje pa preučitev možnosti za drugačen plačni sistem v javnem sektorju, ki bo podvržen temeljiti strokovni in javni debati. Sicer pa so SD ob oblikovanju alternativnega vladnega programa oblikovali stališče, da je potrebna modernizacija javnega sektorja, ki med drugim predvideva njegovo večjo avtonomijo, s tem pa tudi večjo kreativnost in uspešnost.

Uvodni Borut Pahor, Bojan Bugarič in Mitja Gaspari:

Bojan Bugarič trdi, da je nov sistem ena največjih birokratskih ovir za uspešen razvoj tistih delov javnega sektorja, ki ne sodijo v ožji sistem državne uprave. Logiko, ki naj bi veljala zgolj za birokrate, za uradnike namreč razširja še na vse ostale - na šolstvo, zdravstvo, novinarje, zdravnike, je dejal Bugarič in opozoril, da pa vse te skupine v plačnem sistemu terjajo popolnoma drugačen položaj in pristop. Postavljen sistem je po Bugaričevem mnenju sistem “deli in vladaj”, ko vlada z “lahkoto izigrava” sindikate enega proti drugemu - malenkostno popusti enemu, nato se pojavi drugi, skratka spirala, ki se ne bo nikoli končala. To pa zato, ker ni nikogar, “ki bi imel formulo, kako izmeriti pravične plače”, pravi Bugarič. Ob tem izpostavlja še obsežnost gradiva, ki ga mora človek preštudirati, da bi sistem razumel. “Razložite mi, kako naj navaden človek, ki želi zvedeti, zakaj je njegova nova plača drugačna od prejšnje, to razume,” pravi Bugarič. Hitenje s to spremembo pa po njegovem prepričanju “naravnost kliče takšne katastrofalne posledice pri implementaciji”, zato se Bugarič ne more izogniti občutku o “političnih računicah”.

Odgovori Pahorja, Bugariča in Gasparija (večinoma za Vest):

Mitja Gaspari je poudaril, da vsaka sistemska rešitev terja natančen izračun finančnih posledic. Sloveniji se ne obetajo več gospodarsko tako ugodna leta, kot v iztekajočem se mandatu, spremembe plačnega sistema pa postavljajo nove obremenitve za vzdržnost javnih financ. Po njegovih besedah so bile pri predvidevanju posledic plačnega sistema v javnem sektorju narejene napake. Pri tem je izpostavil “napako” v zdravstvu, kjer bo namesto 160 milijonov evrov dodatnih sredstev po navedbah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki te plače izplačuje, potrebnih 300 milijonov evrov. Vsak, ki se ukvarja z državnimi financami, pa se vpraša, kje se bo našel prihranek za to dodatno napako, opozarja Gaspari.

Denis Sarkić