Predsednik vlade je mnoge ta vikend kar dvakrat razveselil. Najprej z intervjujem v Dnevniku, potem še z govorom na državni proslavi v Kopru. V intervjuju je bil zajebantski, na proslavi dostojanstven. Primerno.

Intervju v Objektivu je za v anale. Janez Janša je na vse očitke odgovoril s “sloni letijo” ali pa je Dnevnik napadel, češ da je politično motiviran, korumpiran, v lasti tajkunov, neprofesionalen … In začuda, vtis je bil, da je vedno imel zadnjo besedo. Ampak tako pač je v intervjujih. Običajno imajo zadnjo besedo intervjuvanci in ne spraševalci. Če odštejemo vljudnostni zaključek. Vendar to niti ni bil pravi intervju. Pravzaprav je šlo za spopad. Za duel med Dnevnikovima novinarjema in predsednikom vlade. In treba je priznati, Janša v živahni debati nikoli ni ostal brez teksta.

Drugo vprašanje je, ali je bila strategija, ki jo je predsednik SDS izbral, pravilna? Bo njemu in njegovi stranki v predvolilnem boju koristila? Ali lahko spreobrne kakšnega od Dnevnikovih bralcev? Vsekakor drži, da med njimi najbrž nima množice volivk in volivcev. A vsak glas šteje. Prav to je tisto, kar je mogoče razbrati iz tega intervjuja. In če je z gotovostjo mogoče trditi, da nasprotnikov z njim ni prepričal, je bil za neodločene pravzaprav zmagovalec. Bil je pač nekdo, ki ga napadajo, on pa se za to praktično ne zmeni ter hladno in cinično zavrača očitke ter hkrati zbada nasprotnika.

Povsem drugo podobo predsednika vlade smo spremljali na proslavi v Kopru. Bil je dostojanstveno patetičen: “Skozi boje, ponižanje in trpljenje je Primorska izšla nova, prerojena, zmagovita.” Bil je državniško oster. “Ceno delitve smo takrat plačali samo Slovenci, zato Slovenija vztraja, da se pri razrešitvi še vedno odprtega vprašanja meje na morju med Slovenijo in Hrvaško poleg stanja na dan 25. junija 1991 upošteva tudi načelo pravičnosti.” Bil je zaneseno ponosen, ko je dejal, da je bila v kupni moči pred desetimi leti razlika med Italijo in Slovenijo 42 odstotnih točk. Zdaj pa je ta le še le še 9 odsotnih točk.

Bil pa je tudi povsem predvolilno navdahnjen, kar bi bilo sicer povsem deplasirano in bi v prevelikih količinah povzročilo samo odpor volilnega telesa. Vendar se je slavnostni govornik glede tega precej samoomejil. Poudaril je, da bo v naslednjih treh letih Slovenija po plačah in pokojninah dosegla evropsko povprečje. In dodal: “Tega nam ne more preprečiti nihče od zunaj. Škodimo si lahko le sami. Če se bomo vedno znova vračali v stare delitve, prali umazano prelilo na tujem, ali se izključevali.” Skratka, Patria je tu na Slovenskem in to ni mačeha za nikogar. Potrebno je samo stopiti skupaj.

No, takšna so pač običajno sporočila raznih svečanosti. Še najbolj drzna predvolilna poteza predsednika vlade je tako bila, da je sploh nastopil kot govornik na državni proslavi teden dni pred volitvami. Čeprav je tudi to nekaj povsem samoumevnega. Le kateri politik tega ne bi poskušal izkoristiti? Težava je seveda v tem, da visoke etike tistih, ki bi se morda odpovedali takšnemu predvolilnemu nastopanju, najverjetneje nihče ne bi opazil. Komu pa je mar, da nekdo nekje ne nastopi? Ali da denimo prepusti svoje mesto drugemu? Veljajo samo dogodki, ki so se zgodili in ne tisti, ki se niso.

Zadnje ankete, ki so jih objavili mediji, niso prinesle posebnih presenečenj. SDS in SD sta sorazmerno tesno skupaj, čeprav ima SDS v nekaterih anketah resno prednost. Zares je bolj ali manj trdno na tretjem mestu. Potem sledijo LDS, SNS in Desus. Na nujno v tem zaporedju. Ostali v anketah skorajda ne kotirajo. Slika se ponavlja že dolgo in če je vsaj približno prava, za SDS tudi njeno prvo mesto nikakor ne pomeni velikega olajšanja. A za začetek si je potrebno zagotoviti vsaj to. Kajti drugo mesto za stranko avtomatično pomeni, da bo končala v opoziciji. Zmaga vsaj daje upanje za sestavo tako imenovane široke koalicije.

Pred letom je dni kazalo, da je SDS v resni krizi. Danes je stranka spet na vrhu. Po treh letih političnih tavanj glede uvajanja gospodarskih reform in neprijetne afere Sova, je predsednik vlade našel recept, kako spet navdušiti množice. In bolj ko so se bližale volitve, večje je bilo navdušenje. Celo afera Patria ga ni zmedla. Janezu Janši je vsekakor potrebno priznati, da v predvolilni kampanji zaenkrat ni naredil nobene omembe vredne napake. Zdaj mu za to, da bi jo naredil, tako ali tako zmanjkuje časa.

Jani Sever