Zadnja dva tedna sta ponovno pokazala, da se o resnih zadevah kaže pogovarjati zgolj s profesionalci, ne s politiki. Če želite ohraniti čisto glavo. Namreč pri sumu korupcije v zadevi Patria sta vprašanji samo dve in obe sta zelo enostavni. Prvič. Ali so bile denarne transakcije, ki jih je Patrija namenjala Wolfgangu Riedlu namenjene podkupninam visokih slovenskih uradnikov, kot to sumi finska policija. In drugič. Zakaj je slovenska policija pri preiskavi jasno izraženih sumov s strani Interpola ravnala tako zelo drugače kot finska policija ter ni 15 mesecev naredila nič. Imamo sum kaznivega dejanja in če policija suma ne raziskuje, je to veliko huje kot samo kaznivo dejanje.
(Ne)raziskava primera Patria kaže, da je pri policiji nekaj narobe. Še več, nekaj je narobe tako tudi pri tožilstvu in sodstvu. V primeru Patria ni delovala policija. V primeru Bajuk so zatajili tožilci, sodniki pa stavkajo že več kot dva meseca. Policija, tožilstvo, sodstvo. Vsi trije stebri pravne varnosti so v krizi.
Žal je hkrati še predvolilno obdobje in res je nerodno, da je oklepniška afera vrhunec dosegla ravno zdaj, saj človek zlahka zgubi fokus in pozabi, da gre pri Patriah za javni denar. In da javni denar plačuje tudi Jožeta Romška, katerega policija je v tej zadevi prav nemarno zatajila. Namerno ali nenamerno. Jaz bi stavil, da namerno.

Rok Praprotnik