Stranka SD bi v prihodnosti, ko se na svetovni ravni pojavlja gospodarska negotovost, bolj uspešno od sedanje vlade vodila državo, je na novinarski konferenci dejal predsednik SD Borut Pahor. Pri tem je izpostavil, da bi Socialni demokrati Slovenijo vodili tako, da tudi v manj ugodni konjunkturi “ne bo prizadeta socialna stabilnost v državi”. Po Pahorjevem mnenju se program SD na področju gospodarstva razlikuje od programov drugih strank prav po tem, da se zavedajo “pomena socialne občutljivosti vlade v prihodnjem mandatu” ter se zavzemajo za “tako upravljanje s spremembami, ki bo imelo pred očmi veliko potrebo po socialnem dialogu”. Le-ta bo, tako Pahor, omogočil ustvarjanje pogojev za večjo konkurenčnost, hkrati pa zagotavljal, “da siromašnejši sloj prebivalstva ne bo nosil na svojih ramenih nesorazmerno velikega dela bremena za ta slovenski uspeh”.

Trojica odgovarja na vprašanja Vesti o želji po vodenju vlade in realnih predvolilnih obljubah:

Nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari, sicer pa kandidat SD za ministra brez listnice, ki bi vodil novi resor za usklajevanje področij financ, gospodarstva in sociale, pa je med načrtovanimi ukrepi stranke na tem področju izpostavil potrebo, da se razdrobljeno stanje, v katerem različne ustanove upravljajo z javnim premoženjem in denarjem, spremeni tako, da se vzpostavi “inštitucijo, ki bo na enem mestu kakovostno, strokovno in profesionalno ter neodvisno od političnih neposrednih interesov s tem premoženjem upravljala”. Gaspari je namreč ocenil, da je upravljanje z javnim premoženjem v Sloveniji “slabo, razdrobljeno, nekoordinirano, brez ustrezne strateške opredelitve”, državni zbor pa poleg tega ne obravnava gradiv o tem, kako država upravlja z omenjenim premoženjem. Med primere slabega upravljanja s premoženjem je Gaspari pri tem naštel Telekom, NKBM, NLB ter zdravstveni sistem na splošno.

Uvodni Pahor, Gaspari in Ličen o gospodarskih izzivih za Slovenijo:

Po Gasparijevem mnenju sedaj veljavni sistem na področju javnega naročanja omogoča njegovo izkoriščanje, zato bi moral nov sistem takšne možnosti odpraviti. Javnih naročil, tako Gaspari, se ne sme voditi decentralizirano po posameznih ministrstvih “z odločanjem predvsem političnih ljudi”, ampak jih je treba “organizirati kot profesionalno, neodvisno, samostojno enoto”, pri čemer bi pooblastila in odgovornosti za naročila ostala pri naročniku. Prav tako je Gaspari ocenil, da tukaj ne sme biti izjem: “Tudi naročila strogo zaupne narave imajo enak karakter,” je ocenil, nad tovrstnimi naročili pa bi po njegovo bdeli pristojni organi. Kandidat za ministra brez listnice pa glede “vojaških poslov” meni, da sta prisotnost posrednikov in protidobav nepotrebni. Država naj na obrambnem in podobnih področjih po njegovem mnenju izdelke naroča neposredno, kar bo sicer po njegovih napovedih predmet sistemskih sprememb.

Ostala vprašanja in odgovori o razvojnih temah:

Nadzornike institucij, kot so skupna finančna nadzorna institucija, varuh konkurence ter varuh pravic potrošnikov, bi moral po Gasparijevem mnenju imenovati predsednik republike in ne vlada oziroma DZ, slednji pa bi imel pravico z dvotretjinsko večino zahtevati odstavitev funkcionarjev v primeru kršitev. Z ločitvijo pooblastil in odgovornosti bi, po Gasparijevem prepričanju, nadzorne institucije “lahko neodvisno delovale”, gospodarstvo pa bi lahko delovalo v normalnem okolju “brez tega, da bi se stalno morali pogovarjati o tem, ali politika vpliva ali ne”. Gaspari je med predloge SD omenil tudi fiskalni svet, ki bi “vzpostavljal rigorozne ekonomske kriterije za oceno delovanja vlade na tem področju kot neodvisni organ, imenovan s strani predsednika republike, s polnimi pooblastili in finančno podporo vlade”.

Kandidat SD za ministra za gospodarstvo Robert Ličen je kot temelj sprememb navedel umik države iz gospodarstva. Ob tem je opozoril, da je trenutna gospodarska rast “generirana večinoma skozi investicije države v infrastrukturo”, zato se bo tudi zmanjšala, ko teh investicij več ne bo. Slovensko gospodarstvo je po Ličnovi oceni odvisno od stanja širšega, evropskega gospodarstva, katerega rast se po njegovo zmanjšuje. Zato je, tako Ličen, “iluzorno pričakovati, da to zmanjšanje ne bo doletelo tudi nas”. V SD imajo po Ličnovih zagotovilih za razliko od sedanje vlade strategijo razvoja gospodarstva v pogojih zmanjšane gospodarske rasti. Ob tem je ministrski kandidat kot nedopustno označil dejstvo, da država dovoljuje, da zaposleni s svojo plačo ne uspejo preživljati niti samih sebe.

Borut Pahor je glede na rezultate zadnjih javnomnenjskih anket ocenil, da so volivci dovolj razsodni, da afera s Patrijami ni bistveno vplivala na njihove preference in na koncu konference še odgovoril, kaj si misli o zarotah na levici in možnosti, da bi prihodnjo vladno koalicijo levih strank vodil Zoran Janković.

Denis Sarkić