Konec poletja
Avtor Agata P. | 24. avgust, 2008 @ 10:14
Konec poletja je. Še nekaj dni, pa bo treba spet nazaj v šolo. Mama mi spet teži. S fotrom se pravzaprav še nikoli nisva pogovarjala. On nekaj reče, jaz pa le »ja, ja«. Je to sploh pogovor? Kaj če bi me enkrat stara pustila pri miru? Igor me razume. Četrti letnik gimnazije je, bobna in bo ustanovil lasten bend. Pravi, da bi me rad videl kot pevko.
Konec poletja je. Stara sta končno na vikendici. Še par dni, pa bom zvedela, ali sem sprejeta na faks. Gotovo bom uspešna pravnica. Igor ponavlja letnik, ker veliko bobna. Zelo obetaven glasbenik je. Rada se z njim sprehajam v teh zadnjih toplih dneh. Veliko si imava za povedati. Vsa sem vznemirjena, ker se bo verjetno zgodilo ta teden. Jap, izgubila bom nedolžnost.
Konec poletja je. Ej? A je kdo sploh še živ tu? Igor, s katero kurbo se pa ti objemaš? Pizda, te vikendice pa ne bo tako lahko pospraviti … stara bosta jezna …
Konec poletja je. Kdo sploh rabi faks? Saj lahko študiram in vzporedno delam kot tajnica. Hodila sem z Markom, sošolcem s faksa, in s Petrom, bivšim od Valerije. Bedno. V glavnem je šlo za skok z ene postelje v drugo. Ampak zdaj sva spet skupaj z Igorjem. Rekel je, da tudi njemu ni mar za faks. Veliko bobna in njegov bend bo gotovo uspel.
Konec poletja je. Včeraj sva z malo prišli iz porodnišnice. Igor je zdaj očka in si je postrigel čupo. Od zdaj naprej naju čaka novo življenje. Obljubil je, da si bo našel delo. Malo spim in veliko jokam, nisem vedela, da bo tako težko z dojenčkom. Ker Igor išče službo, vse leži na meni. Stara se ločujeta. Kaj če bi to storila prej in meni prihranila svoje kreganje?
Konec poletja je. Z Igorjem se komaj še prenašava. Ko greva v trgovino, se obvezno skregava, ko se pogovarjava o mali, se skregava. Dela kot glasbenik na porokah in redko kdaj pride domov trezen. V moji službi odpuščajo, a meni so zaenkrat le zmanjšali plačo. Ne vem, kam naj grem, če me odpustijo. Mala je postala šolarka, ves čas jo moram opozarjati, naj pospravi sobo.
Konec poletja je. Mala je predrzna najstnica, sploh nima nobenega spoštovanja do starejših. Mamo so prejšnji mesec pokopali, oče je videti potrt. Dobila sem anonimno pismo, da me Igor vara z mojo prijateljico. Kaj naj naredim? Saj sem v tretjem mesecu nosečnosti …
Konec poletja je. Draga hčerka in sin, oprostita mi, ker odhajam. Ne zdržim več …
Konec poletja je. Kaj sem si pa mislila? Namesto da bi Igorja zapustila, sem se raje poskušala posloviti od življenja. Hči me sovraži in misli, da sem jaz kriva, da je njen oče tak, kakršen je. Cirozo jeter ima in ta napreduje. Zdaj ga ne morem zapustiti, le kaj bodo rekli drugi? Spoznala sem Janeza, zelo prijazen je do mene.
Konec poletja je. Le nekaj mesecev mi manjka do upokojitve. Potem ko je oče umrl, sva se preselila v hišo mojih staršev. Z Igorjem imava ločeni spalnici, vsak na svojem koncu hiše. Zdravniki sumijo, da imam raka na prsih. Bog, pomagaj mi.
Konec poletja je. Letos je vse preveč zelenjave na vrtu. Zdi se mi, da šele zdaj začenjam zares živeti. Samo da mi zdravniki pravijo, da ne bo dolgo trajalo. Ko se ozrem nazaj, vem, da sem živela narobe, a ne vem, kako bi drugače.
Agata P.
Članek je bil objavljen na Vest: https://vest.muzej.si
URL naslov članka: https://vest.muzej.si/2008/08/24/konec-poletja/
Klikni tukaj za tiskanje