Ob vseh romanjih in svetih mašah na praznik Marijinega vnebovzetja, ki so se odvijale po Sloveniji, smo se udeležili le tiste, katero je daroval kardinal Franc Rode v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani. Vernikom z njo čestitamo praznik!

Kardinal in nekdanji ljubljanski nadškof Franc Rode je svoji pridigi je izpostavil človekovo razpetost med telesnim in duhovnim in posredniško vlogo Marije pri tem. Kritiziral je tudi sekularizacijo sodobne družbe. Rode je v homiliji izpostavil paradoks v današnji sekularizirani družbi, ki je mnoge ljudi odrinila na rob svoje zavesti, tako da “Bog ne vpliva več na odločitve in življenje poteka, kakor da Boga ni”. V to sekularizirano ozračje Cerkev po Rodetovo pošilja “nenavadno, neverjetno pa vendar neskončno razveseljujoče sporočilo o Marijinem poveličanju v Božji slavi, sporočilo, ki se v globinah dotika človeka in odgovarja njegovi najbolj skriti želji, njegovemu neuklonljivemu upanju”.

Kardinal meni, da se ob današnjem prazniku tako srečujeta dva svetova, dva svetova, od katerih eden - “svet sekularizirane zavesti” - “posebno v teh poletnih mesecih posveča posebno skrb, nego, ljubezen svojemu telesu”. Vendar je to telo, kot je spomnil, neizbežno zapisano usodi smrti. Po drugi strani pa je po Rodetovih besedah “svet vere, svet upanja, svet luči in radosti, ki oznanja veselo novico o zmagi življenja nad smrtjo, o večnem odrešenju našega telesa v Njem, ki je premagal smrt in nam zagotovil nesmrtnost”.

Rode je spomnil na odziv švicarskega psihologa Junga ob razglasitvi dogme o Marijinem vnebovzetju leta 1950, in sicer da gre za “največji dogodek 20. stoletja”. Ta “poznavalec človeške duše” je po Rodetovih besedah vedel, da “ta resnica prihaja ob pravem času, prav za sodobnega človeka, in da odgovarja na njegovo najbolj tesnobno vprašanje: kaj bo z menoj? kaj bo s tem mojim krhkim telesom?” Že od prvih stoletij krščanstva je Cerkev razumela, je opomnil Rode, “da je v Mariji, ki je v imenu celotnega stvarstva sprejela Boga, ki je postal človek, vnaprej nakazana ne samo pot, ampak tudi cilj” oz. da bo vse človeštvo v svoji duhovni in telesni dimenziji privzeto v Božjem.

Marija kot sionska hči “spočne v sebi vse verno ljudstvo” in je tako hkrati “mati Jezusovih bratov, mati Cerkve,” je dejal kardinal. “Cerkev veruje in izpoveduje, da je Marija odslej onkraj smrti in sodbe v tistem drugem stanju bivanja, ki ga imenujemo Nebesa,” je vernike nagovoril Rode, ki je opozoril, da v tem izrazu ni navzkrižja. Vnebovzeta Marija je namreč “globoko človeška, čuteče materinska” ter “vselej pozorna na človeško trpljenje”. Za kristjane, pravi kardinal, je Marijino vnebovzetje “podoba in znamenje poslednjih resničnosti, znamenje tiste polnosti, po kateri hrepenimo”. V njej verniki vidijo “poveličanje, ki nas čaka ob koncu časov”, meni kardinal, kajti “ona je prvi primer odrešenega človeštva” ter “podoba in obljuba naše končne usode”. Marija je po Rodetovem mnenju “dokaz, da nam srce ne laže”. Zato so verniki vabljeni k življenju po njenem vzoru, da torej spreminjajo stvarstvo in ga “sprejemamo kot evharistijo, kot hvalno daritev Stvarniku in Odrešeniku,” je še dejal.

Denis Sarkić