Tožilstvo tesno sodeluje s finskimi tožilci, je na današnji novinarski konferenci pojasnila generalna državna tožilka Barbara Brezigar. Kot “hudo pavšalno obtožbo” pa je ocenila izjave Milana Kučana, da obstajajo tajne številke, na katere sporočaš, kaj počnejo državljani in da so anonimke postale vodilo za ukrepanje organov pregona. Kot je povedala generalna državna tožilka, tožilci svoje delo opravljajo odgovorno. “Seveda se zgodijo tudi kakšne napake, vendar tožilci na splošno svoje delo opravljajo resno, odgovorno ter v skladu z ustavo in zakoni,” je glede obtožb nekdanjega predsednika Milana Kučana dejala Brezigarjeva.

Uvodna predstavitev Barbare Brezigar nove/stare kolegice tožilke Blanke Žgajnar:

Na očitke politike, da je tožilstvo pri preiskavi nakupa oklepnikov Patria 8×8 premalo aktivno, pa je Brezigarjeva povedala, da so v tem primeru skupaj s finskimi tožilci junija letos oblikovali komisijo, ki se ukvarja s primerom. Dejstvo, da je bila tovrstna skupina ustanovljena, po njenih besedah politikom ne daje nobene podlage, da trdijo, da je mogoče delo slovenskih tožilcev nadomestiti z delom finskih tožilcev. S finskimi kolegi so se dogovorili, da v tej fazi postopka ne bodo dajali nobenih izjav, sama pa povsem zaupa tožilcem, ki sodelujejo v preiskavi, je pojasnila Brezigarjeva.

Barbara Brezigar o očitkih Milana Kučana in o preiskovanju zadeve posla Patria:

Brezigarjeva je na novinarski konferenci, ta je bila sicer posvečena aktualnim vprašanjem, zavrnila tudi navedbe nekdanjega tožilca Boštjana Penka, ko je dejal, da naj bi na vrhovnem tožilstvu preprečili preiskovanje suma kaznivega dejanja finančnega ministra Andreja Bajuka. Brezigarjeva je v zvezi s tem pojasnila, da so na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani decembra 2005 res prejeli kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, ki naj bi izdal uradno tajnost, s tem ko naj bi novinarju izročil dokument z oznako uradne tajnosti.

Barbara Brezigar o postopku za izročitev Kanade obtoženega Boštjana Šobe:

Takoj zatem je tožilstvo, kot je povedala, zahtevalo določene ukrepe policije in sodišča, prav tako pa je ves čas usmerjalo postopek, vendar so kljub temu državni tožilci na koncu ocenili, da ni dovolj dokazov, da bi za kršenje tajnosti dokumentov obtožili konkretno osebo, je dejala Brezigarjeva. “Na zadevi se je resno delalo in ne drži, da je zadeva ležala v predalu. Prav tako ne drži, da je Penko predlagal pregon, pa mu je bilo to onemogočeno,” je dejala Brezigarjeva.

Barbara Brezigar uvodno in z novinarji o zadevi Bajuk-Socius, ki jo je “zakuhal” Boštjan Penko:

Namestnik generalne državne tožilke Mirko Vrtačnik o tožilskih statistikah:

Ob tem je tudi zavrnila nekatere navedbe, da naj bi Penko vodji posebne skupine za pregon organiziranega kriminala Hariju Furlanu predlagal, da naj zadevo prevzame njihova skupina. “Tožilec Furlan je ocenil, da zadeva ni povezana z zadevami, s katerimi dela skupina, prav tako pa, da zadeva ne dosega kriterijev za dodelitev v obravnavo skupini. Na podlagi te ocene zadeve nisem dodelila skupini,” je pojasnila Brezigarjeva. Na novinarsko vprašanje, zakaj tožilstvo policiji ni dalo nadaljnjih navodil v postopku, je Brezigarjeva dejal, da bi o tem morala povprašati konkretnega tožilca, ki je vodil zadevo: “Vem pa, da je ukrepal, vendar ni bilo dovolj podatkov, ki bi lahko dali rezultat.”

Barbara Brezigar o predkazenskem postopku o zadevi predor Šentvid:

Glede nekaterih trditev, da naj bi slovensko tožilstvo od Kanade zahtevalo izročitev Boštjana Šobe - gre za soobtoženega v primeru Boris Šuštar -, na podlagi ponarejene dokumentacije, pa je generalna državna tožilka povedala, da je izročitev Šobe zahtevalo sodišče in ne tožilstvo, zato so takšni očitki na račun tožilstva po njenem neutemeljeni. Povedala je tudi, da je bila po njenih informacijah izročitev zahtevana na podlagi dokumentacije iz sodnega spisa, ki je bila tudi podlaga za pravnomočno obtožnico zoper Šobo.

Barbara Brezigar na ostala novinarska vprašanja:

Denis Sarkić