Ivan brani SCT

Avtor Denis Sarkić | 12. avgust, 2008 @ 1:03

V SCT so prepričani, da do nezgode z odpadanjem protipožarnega ometa v stari galeriji predora Šentvid ne bi prišlo, če bi naročnik, Družba za avtoceste v RS (DARS), odobril 14-dnevni monitoring predora. To je največje gradbeno podjetje v Sloveniji zapisalo v sporočilu za javnost, podanem na novinarski konferenci v Ljubljani, na kateri je predaval predsednik uprave Ivan Zidar in direktor operative za področje nizkih gradenj SCT-ja Borut Wilenpart. To je po pojasnilih SCT svetoval tudi podizvajalec del na omenjenem ometu, angleško podjetje Ceramicoat, posredno pa tudi zunanja kontrola, Zavod za gradbeništvo (ZAG), ki je v svojem poročilu z dne 29. julija zabeležila, da lahko pride do nadaljnjega odpadanja ometa. Kot so v pisnem sporočilu še zapisali v SCT, je za njih nerazumljivo, da DARS kot upravljalec predora, potem ko je prejel omenjeno poročilo, oziroma odgovorna oseba, ki je zaposlena kot varnostni inženir za predore, ni predlagala njegovega zaprtja do ugotovitve dejanskih vzrokov za napako.

Uvodni Ivan Zidar:

V SCT pojasnjujejo, da so 14. julija naročniku posredovali prošnjo za monitoring leve in desne cevi v stari galeriji predora Šentvid ter dobili dovoljenje za opravljanje monitoringa v noči z 21. na 22. julij. Ker so uspeli opraviti monitoring samo v levi cevi, saj so morali odstraniti dodatnih 44 kvadratnih metrov ometa, so 23. julija zaprosili tudi za zaporo desne cevi, vendar pa jim ni bila odobrena. Zato so naročniku 29. julija prošnjo za monitoring vnovič posredovali. Na ta dopis se naročnik, tako v SCT, ni odzval, tako da monitoringa niso mogli opraviti. Takšna brezbrižnost ima tako veliko hujše posledice od očitka prometnega ministra Radovana Žerjava, da predsednik upravnega odbora SCT Ivan Zidar po odpadanju ometa ne odgovarja na klice predsednika uprave DARS-a, poudarjajo v gradbenem gigantu. Ob tem dodajajo, da sta Zidar in prvi mož Darsa Tomislav Nemec telefonsko komunicirala tako na dan odpada ometa kot v naslednjih dneh, zato navedbe ministra zavračajo kot neresnične.

Borut Wilenpart o kronologiji šentviškega predora:

Poleg tega izpostavljajo, da je predor Šentvid, vključno z novo galerijo predora, tehnično popolnoma brezhiben in gradbeni dosežek, ki med stroko nekaj velja. Težave pa se pojavljajo izključno v stari galeriji predora Šentvid, ki je bila zgrajena leta 1984 in ki je zadnjih 24 let propadala ter bila povsem zapuščena. “V tem času ni doživela nikakršne sanacije, vzdrževanja ali kateregakoli drugega gradbenega posega, s katerim bi preverjali stanje stare galerije.” V družbi se tako sprašujejo, zakaj ni naročnik sanacije stare galerije že na začetku vključil v projekt, zakaj se je “naročnik na hitro in povsem nestrokovno odločil za namestitev protipožarnega ometa na 24 let star in nevzdrževan objekt” ter zakaj naročnik ni izvajalcu predložil projekta, po katerem bi izvajalec nanesel protipožarni omet.

Ivan Zidar predava o projektu predora Šentvid:

Kot je na novinarski konferenci pojasnil direktor operative za področje nizkih gradenj v družbi SCT Borut Willenpart, je bila pogodba za sanacijo stare galerije Šentvid podpisana 22. novembra 2006 in v njej ni bila omenjena protipožarna zaščita. Omenjena zaščita je bila po njegovih besedah uvedena v projekte šele po sugestiji revizorja, ki je opravil revizijo projekta za elektro-strojno opremo. Tako je bila šele v 21. novembra podpisani pogodbi za izgradnjo priključnih ramp, vodohrana, pogonske zgradbe sever in dokončanje del na galeriji v Šentvidu zajeta tudi protipožarna zaščita s ploščami. SCT je nato sprejel podjetje Ceramicoat za izvedbo protipožarne zaščite na osnovi naročnikove sugestije - ta je omenjeno podjetje predlagal tako za izvedbo protipožarne zaščite v galeriji kot tudi za barvanje predora. “Osnovno vprašanje je, kdo je bil tisti, ki je izbral te Angleže,” je poudaril Zidar in dodal, da jih on ni. “Tukaj se pojavi britansko veleposlaništvo, ki prosi Dars za možnost predstavitve podjetja Ceramicoat. Dars organizira predstavitev, Dars nam kot izvajalcu predlaga podizvajalca, s katerim navežemo stike in podpišemo pogodbo,” je pojasnil prvi mož SCT. Konec januarja letos je nato projektant, Elea iC, dostavil še mnenje, da sta oba načina zaščite enakovredna, da pa je mokra izvedba zaščite, torej protipožarni omet, cenovno in terminsko ustreznejša.

Ivan Zidar odgovarja medijem:

SCT sicer zdaj po naročilu Darsa odstranjuje celotni protipožarni omet v stari galeriji. Za to je podjetje angažiralo maksimalno ekipo strokovnjakov in delavcev - 110 delavcev - s posebno strojno opremo. Ti omet odstranjujejo nepretrgoma 24 ur dnevno, pri čemer, kot trdijo v SCT, imajo nemalo težav, saj je omet večinoma s površino izredno dobro sprijet. V desni cevi stare galerije so protipožarni omet v celoti odstranili v nedeljo do 12. ure, tako da v cevi sledi še namestitev elektro-strojne opreme, nato pa se bo naročnik, skupaj s pristojnimi institucijami, odločal glede odprtja, saj takšne odločitve po zakonodaji niso v pristojnosti izvajalca. SCT je že pričel tudi z deli v levi cevi predora, pri čemer ocenjuje, da bodo omet odstranili do torka do 12. ure. Temu bo sledila še namestitev elektro-strojne opreme.

Ob tem v gradbenem podjetju pričakujejo, da jim bo naročnik skladno s pogodbo predal projekt za gradbeno dovoljenje (PGD), na podlagi katerega bosta projektant in SCT izdelala natančen terminski načrt sanacije protipožarnega ometa v stari galeriji. “Naročnik nam sicer projekta ni izročil niti pri prvem nanosu protipožarnega ometa, pa nam bi ga moral,” opozarjajo v SCT. Vse to po njihovih pojasnilih pomeni, da si mora stroka za pripravo natančnega načrta sanacije vzeti toliko časa, dokler ne bodo natančno ugotovljeni vzroki za odpadanje protipožarnega ometa, in ne podlegati političnim pritiskom k čim hitrejši pripravi oziroma sanaciji. “To je sicer volilcem všečno, vendar pa je priprava načrta brez poznavanja vzrokov skregana s temelji stroke,” poudarja vodstvo podjetja. Glede ugotovitev ZAG, da je v vseh analiziranih vzorcih manjkal vezni sloj, v SCT dodajajo, da bi to lahko bil le eden od možnih vzrokov za težave, hkrati pa se zdaj pri fizični odstranitvi protipožarnega ometa kaže, da te ugotovitve ne držijo popolnoma. Prek 80 odstotkov površine je namreč izredno dobro sprijete s podlago.

Denis Sarkić


Članek je bil objavljen na Vest: https://vest.muzej.si

URL naslov članka: https://vest.muzej.si/2008/08/12/ivan-brani-sct/