Šentviški predor je spet zaprt. Protipožarni omet spet odpada. Tokrat sta dva kvadratna metra padla na mimoidoč avto. Na srečo se ni zgodilo nič hujšega. In kdo je odgovoren?

Ampak očitno je samo vprašanje časa, kdaj se bo. Iz Darsa so sporočili, da se je znova: “… odkrušil del protipožarnega ometa, ki je padel na avto z nemško registracijo. Pri tem je prišlo, na srečo, zgolj do materialne škode, cev pa smo nemudoma zaprli za promet.” Super, ne? Imamo predor v katerem vsake toliko časa odpade košček ometa in potem ga za nekaj časa zaprejo, malce popravijo in spet odprejo. In potem čez nekaj časa spet odpade omet. Nihče se seveda ne čudi. Le zakaj bi se? Konec koncev je bil predor odprt brez uporabnega dovoljenja. Potem, ko so na to opozorili mediji, pa je bilo dovoljenje na hitro, pravzaprav na črno, izdano tako rekoč v nekaj urah. Kot da ni pomembna dejanska varnost, ampak samo papir.

Minister za promet Radovan Žerjav, ki je bil tako zelo ponosen ob otvoritvi, ki se je morala zgoditi ob dogovorjeni uri, je po prvi blamaži bentil nad izvajalci. Sam seveda ni bil pripravljen prevzeti nikakršne odgovornosti. Le zakaj bi jo? Saj je, ne nazadnje, samo minister. Tisti, ki mu gredo samo zasluge. Zdaj je poniknil. Čas počitnic pač, in to, da je Šentviški predor skorajda več zaprt kot odprt in da se nesreče ponavljajo po tekočem traku, res ni prijetno komentirati. Ali minister s tem res nima popolnoma nič? Ali ni res, da enostavno ni bilo dovolj nadzora? Ali ni res, da bi morali na ministrstvu zagotoviti, da bodo uporabna dovoljenja prava in verodostojna, preden bi se minister odpravil rezat trak na otvoritvi velikega gradbenega dosežka.

Zadeva je seveda strašno neprijetna tudi za SCT in Dars. Katastrofalno. In tudi za kriminaliste, ki so se po nekaj letih spomnili, da bi zadevo vendarle nekoliko preiskali. Takole pred volitvami, v žaru boja s tajkuni. Največjemu gradbenemu podjetju, ki je predor gradilo rekordno dolgo časa, se vse skupaj podira, Dars pa nič ne ve, nič ne sliši in nič ne reče. Za povrh je bil projekt rekordno drag. Cena je tako rekoč nepredstavljiva. Sicer pa tunel niti še ni zgrajen do konca. Priključki manjkajo. In tudi tripasoven je samo do polovice, pa še to samo zaradi predvidenih priključkov. Skratka, nič fascinantnega. Vožnja čez Šentviški predor je povsem nespektakularna. Tunel pač, ki ni ne dolg ne izjemno širok, niti ni speljan po kakšnem nemogočem terenu.

Če bi tudi drugod gradili tako drage tunele, jih vsekakor ne bi bilo prav veliko. Čeprav je res, da so predori in viadukti še vedno dokaz gradbenih spretnosti in da tisti bolj grandiozni primerki predstavljajo simbolne tehnološke podvige, Šentviškega predora enostavno ne moremo prištevati med tovrstne dosežke. Na avtocesti med Genovo in Monacom je samo na odseku med Savono in Ventimiglio 67 predorov. In tudi precej viaduktov. Vse to so tam zgradili že pred desetletji. Si lahko predstavljate, da bi to množico predorov in viaduktov gradili po ceni Šentviškega predora in v enakem tempu. In mimogrede, autostrada dei fiori je italijanska avtocesta. Kar sicer ne bi pomenilo veliko, če se ne bi slovenceljni tako zelo radi pridušali nad Italijo.

Vlada bi rada vso odgovornost za gradbeno blamažo prevalila na SCT in Dars. Kar poskušajo narediti organi pregona. Ampak politična odgovornost je jasna in je nikjer in nikoli ne more prevzeti nobeno gradbeno podjetje. Odprtje brez dovoljenja in potem pridobitev le tega po hitrem postopku je stvar političnega pritiska. Minister se je hotel slikati ob datumu, ki ga je napovedal in to je storil ne glede na posledice. Kar je nato sledilo, zahteva njegov odstop. Če bi seveda vsaj približno veljali enaki kriteriji za vse. Njegov predhodnik je moral denimo oditi zaradi nesreče na odseku ceste, kjer obnovitvena dela niso bila dovolj dobro označena. To kar se dogaja v Šentviškem predoru je mnogo hujše in tudi minister je z dogajanjem precej tesneje povezan.

Vse skupaj spominja na najbolj mračne gradbene zgodbe. Manjkajo samo še mrtvi. Po včerajšnji nesreči se zdi, da do tragične nesreče pravzaprav ni manjkalo prav veliko. Ob tem je vprašanje, ali bi moral za to, da bo minister prevzel odgovornost, res nekdo umreti, skrajno neprijetno. Da je do volitev manj kot dva meseca časa, za takšne niti ni pomembno. Pri prevzemanju politične odgovornosti gre tako ali tako za simbolno gesto.

Jani Sever