Drage gledalke, dragi gledalci, odpravljate se na dopust in čaka vas deset dni vroče plaže, poživljajočega otroškega kričanja, stika z naravo in komuniciranja z domorodci v, najbrž, tujem jeziku. Če pa ste vsaj malo iz podobnega testa kot jaz, boste letočnje počitnice izkoristili za temeljit razmislek o prihodnosti in usodi Slovenije. Septembra se namreč bližajo volitve.

Slovenci in Slovenke, usoda naše mlade države je spet v naših rokah. A ker živimo v težko in krvavo priborjeni demokraciji, se bom sam seveda v tem komentarju vzdržal pristranskosti. Kot profesionani internetni novinar z visokim občutkom za politično etiko sem dolžan odločitev prepustiti gledalcem in njihovi vesti: ali glasovati za mlado, moderno oblast, ki se je že izkazala v sedanjem mandatu, ali pa tvegati z novo in vedno znova neizkušeno garnituro Zaresa, SD-ja ali LDS-a, z vedno prisotnim Kučanovim klanom nekje v ozadju.

Sam bom na dopustu razmišljal o naslednjih vprašanjih:

Ali je Grego Golobiča sploh mogoče jemati resno, ali ni Janez Janša de facto najuspešnejši slovenski politik vseh časov (spomnimo se le njegovih dolgotrajnih, a uspešnih pogajanj z Urško Bačovnik), zakaj Branko Grims tako odločno in vztrajno pred mediji skriva svojo inteligenco, ali ima Sašo Peče rad ženske in zakaj ne, kje se je Zmago Jelinčič nalezel plemenite plesni, ali Katarina Kresal nosi spodnje hlačke ali ne, koliko časa bom še masturbiral ob portretu Eva Irgl, in ali bodo slovenske volilke srednjih let letos spet nasedale svojim seksualnim fantazijam, v katerih Borutu Pahorju pred odhodom v parlament likajo kravato.

Zato septembra ne pozabimo, Bog vidi povsod, tudi v volilno skrinjico.

Luka Koper