V Sloveniji k visoki medletni inflaciji, ki je julija znašala 6,9 odstotka, še vedno največ prispevajo visoke cene nafte in hrane. Če se bo zniževanje cen nafte, ki smo mu priča v zadnjih tednih, nadaljevalo, lahko pričakujemo tudi umirjanje inflacije, menijo v uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Na umirjanje inflacije naj bi vplivalo poleg zniževanja cen surovin, tudi pričakovana upočasnitev gospodarske rasti, ki je v Sloveniji dvakrat višja od povprečja v območju evra. V prvem četrtletju je znašala 5,4 odstotka, v Umarju pa za zdaj vztrajajo pri svoji napovedi o 4,4-odstotni rasti v letošnjem letu.

Umirjanje proizvodne dejavnosti v Sloveniji je poleg umirjanje povpraševanja v mednarodnem okolju, predvsem v EU, po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta ključni razlog za zmanjševanje izvoza in uvoza. Medtem ko smo se pri medletnih stopnjah rasti še na začetku leta gibali nekje med 15 in 20 odstotki, smo zdaj bliže petim oz. desetim odstotkom, je dejal Vasle.

V Sloveniji se cene julija, merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, v povprečju prav tako niso spremenile. Letna rast cen se je ponovno nekoliko zvišala in je bila sedmi letošnji mesec 6,9-odstotna.

Razlog za poslabšanje tekočega računa plačilne bilance naj bi bil v visoki rasti investicij, predvsem v gradbeništvu, ki so financirane z zadolževanjem v tujini.

Aprilski primanjkljaj na tekočem računu je manjši kot lani predvsem zaradi manjšega blagovnega primanjkljaja, podatki o majskem blagovnem primanjkljaju pa napovedujejo poslabšanje tekočega računa. Kumulativni primanjkljaj v prvih štirih mesecih letos je s 728,9 milijona evrov dvakrat večji kot lani.

Makroekonomske razmere na stari celini:

Poslabšanje tekočega računa plačilne bilance:

Razčlenitev inflacije v Sloveniji in o fiskalni politiki:

Odgovori na vprašanja:

Urh Maček