Fetišistične ikonografije množične kulture so realni del vsakdanjosti sodobne družbe. Skozi te se je hkrati pričela razvijati tudi široka socialna dinamika, ki omogoča oblikovati mreže - elektronske skupnosti, ki postajajo realne komunikacijsko - bivanjske cone. Med že nekaj časa zelo popularnimi tovrstnimi komunikacijskimi okolji so spletne socialne mreže. V gobalnem pomenu so najbolj obiskane med njimi prav gotovo YouTube, MySpace in Facebook, znotraj katerih vsebolj postaja želja po povezovanju in enakosti osrednji pomen uporabnikove identifikacije. Poleg tega pa sta pojava open source programske opreme in piratstva znotraj www povzročila «demokratizacijo» digitalnega, kar je odprlo pot najrazličnejšim produkcijam.

Kljub temu, da je tehnična težavnost okolja naših komunikacijskih mrež kaj krhka nasproti stabilnosti elektromagnetnega okolja v naravi, pa so idealizirani referenčni materiali iz teh množičnih medijev velikokrat reprezentirani kot najvišja referenca moči – kot ultimativni superiorni fetiš informacijske družbe. Medijska družba idealizira naš tehnološki obstoj in s svojo vseprisotnostjo «odlično»/»prepričujoče» govori, kar se lahko (de)kodira kot metafora kulture spektakla.

Ena od problematičnih metod medijske manipulacije se pojavlja v simbolih, ki nastajajo kot posledica te globalne komunikacije in medijske tehnologije. To se najbolj odraža v prirejenih podobah prezentiranega materiala, ki se pojavlja na različnih spletnih mrežah, saj so te podobe dostikrat reprezentirane skozi poenostavljanje in idealizacijo najrazličnejših dogodkov in podob. Posreden vpliv na tovrstno ikonografijo seveda izhaja predvsem iz območja televizije, filma, oglaševanja in računalniške grafike, s katerimi se neprestano srečujemo vsak dan.

Z navideznim preseganjem problema prostora zaradi omogočene vsevečje mobilnosti ter lahkega dostopa do uporabe globalnih komunikacijskih mrež in na drugi strani časa zaradi vsevečjega razvoja bio – kemične industrije in s tem podpiranja čaščenja kulta mladosti, postaja čas naš osrednji kapital. Zato način delovanja sodobnega posameznika v današnjem prvem svetu večinoma poteka skozi utopični motiv doseči »svobodo« skozi poizkus preseganja omejenosti prostora in časa. Ti procesi so večinoma posledica poudarjenih ravni medijske sugestije, ki temeljijo na patriarhalnih strukturah moči zato velikokrat menimo, da moramo s svojim realnim izgledom in obnašanjem ustrezati ozko diktiranim merilom današnje družbe, ki nam vsiljujejo željo po dajanju vtisa vsesplošnega zadovoljstva in blaginje ter prezentiranju našega izgleda skozi ideal o večni mladosti. We are all so absolutely fabulous!!! Vsak dan se potapljamo v zasvojenost z mediji, ki nas informirajo skozi idealizacijo realnosti, kjer je poudarjen «totalni spektakel», ker simbolizira moč sile samega medija, ki eksplodira izven svojega okvirja. V realnost.

Te sisteme pa na neki ravni lahko nadzorujemo nazaj. Skozi subjektiven pogled na realnost, individualno razmišljanje in originalnost. Tovrstna eksplikacija klišeja na prvi pogled morda sicer bolj fascinira kot pa informira, v bistvu pa želi sporočiti, da je podoba odraz različnih ideoloških ozadij in da torej ni enega «pravilnega» načina «pogleda na stvari, dogodke in ljudi».

Delta Nu