O nasprotovanju Civilne iniciative Kozjak zoper postavitev visokonapetostnega 22-kilometrskega daljnovoda za Črpalno elektrarno Kozjak - kar načrtuje država - smo že [1] poročali. Invenstitor projekta so Dravske elektrarne Maribor (DEM).

Združeni v Civilni iniciativi Kozjak predlagajo, da naj DEM spelje daljnovod pod zemljo. Damjan Koletnik ( direktor DEM) je na včerajšnji novinarski konferenci v zvezi s tem predlogom pojasnil, da morajo o slednjem odločiti strokovnjaki, da pa se bo že ta ponedeljek dobil tudi s Civilno iniciativo Kozjak. Kot je povedal Koletnik, Dravske elektrarne niso načelno proti kabliranju daljnovoda, opozoril pa je, da si stroka, kar se tiče elektromagnetnega sevanja pri kablovodih, ni enotna. Del stroke trdi, da je za kablovode značilno lokalno bolj izraženo elektromagnento sevanje kot za daljnovode, drugi del stroke to zanika. Uradno sicer ne, vendar se zdi, da DEM bolj kot s kablovodom, simpatizirajo z daljnovodom. Kakorkoli, Koletnik je mnenja, da si to okolje črpalno hidroelektrarno na reki Dravi (ČHE Kozjak) zasluži in kot je napovedal, v DEM bodo storili vse, da projekt zaživi. Želijo si, da slednji postane “skupni projekt združevanja in ne razhajanj.”

Damjan Koletnik: ” jaz se vam vnaprej opravičujem, danes smo v prostorih Dravskih elektrarn, kjer v tem trenutku poteka prenova ogrevanja in prezračevanja, ….je toplo, če ni elektrike, bi blo še bolj toplo…”

Koletnik je odgovarjal tudi na novinarska vprašanja. Na začetku smo izpostavili problem neusklajenosti med Aarhuško konvencijo, h kateri je Slovenija pristopila leta 1998 in slovensko zakonodajo. Saj v primeru kršitev Aarhuške konvencije (združeni v Civilni iniciativi trdijo, da se je v njihovem primeru to zgodilo) je slovenska zakonodaja nad njo.

Damjan Koletnik: “….Dravske elektrarne nismo kuple še niti enega kosa ne materiala ne blaga…”

Vesna Lovrec