Na Denisovo vprašanje, katera predvolilna obljuba bo letos odločila zmagovalca na volitvah, je predsednik SDS odgovoril: “Jaz mislim, da morate to vprašati vedeževalko.” Pa poskusimo.

SDS je ob predstavitvi programa blestela. Enostavne obljube. Najbolj konkretno postavljeni cilji. Ekipa, ki v prvo vladno stranko postavlja imena, ki so bila doslej zgolj vezana na vlado. Tako kot Gregor Virant in Zofija Mazej Kukovič. Veliko besed o razvoju, ekologiji, blaginji, ljudeh, pravni državi, boju proti monopolom, gospodarski rasti, novih tehnologijah. Celo o nižanju davkov. Le kaj od tega bo odločalo? Kdo ve? Še pred kratkim se je zdelo, da je glavni adut SDS vojna proti tajkunom, za katero Janez Janša trdi, da je brez njegove stranke ni mogoče bojevati.

Najbrž ima prav. Vprašanje pa je, ali lahko aretacije v stilu zadnje, ko so policisti vklenili Boštjana Penka, da bi ga izpustili brez zaslišanja in ob zavrnitvi primera s strani preiskovalnega sodnika, pripomorejo k temu, da volivke in volivci to vojno prepoznavajo kot koristno. Na preiskovalno vnemo, ki se je kot kaže prevesila čez rob, ki ga v pravni državi določajo človekove pravice, kaže tudi nepooblaščeno nadzorovanje odvetnika, Damjana Mihevca, ki ga je včeraj razkril POP TV. Mihevc je član NSi in predsednik NS Zavarovalnice Triglav. Že lani pa so si v SDS menda želeli njegove zamenjave na tem mestu.

Uporaba posebnih metod brez odobritve sodišča, vklepanje ob aretacijah, ki se končajo z izpustitvijo brez zaslišanja in jim prisostvuje kar sam šef policije, ne kažejo samo na pretirano vnemo. So resna grožnja spoštovanju človekovih pravic. Generalna državna tožilka, ki se ob tem huduje, da naj novinarji tožilstvo vendarle pustijo delati brez nepotrebnih vprašanj, ta vtis samo poglablja. Podobno kot predvolilna obljuba notranjega ministra Dragutina Mateja o uvedbi anonimnega telefona, na katerega bodo lahko ljudje sporočali informacije o domnevnih dejanjih gospodarskega kriminala.

A stava o tem, katera predvolilna obljuba bo letos odločila zmagovalca na volitvah, tako ali tako ne favorizira več protitajkunske vojne. Ne le zaradi zadnjih potez organov pregona. Vojna proti tajkunom je sicer lahko dobra tolažba za tiste, ki so s svojim življenjskim standardom manj zadovoljni kot pred štirimi leti. A podatek o inflaciji, ki se iz meseca v mesec povečuje, fokus volivk in volivcev vendarle spet prestavlja na polje višanja cen. Ob stopnji inflacije, ki je na medletni ravni dosegla 7 %, je zapiranje tajkunov, tudi če bi bilo uspešno, precej slaba tolažba. Vsakdo zna izračunati koliko pomeni 7 %.

Ob tem obljube SDS, da se bo lotila tudi tega problema, po celoletnem višanju stopnje inflacije, enostavno ne morejo zveneti zelo prepričljivo. Morda so tudi zato te obljube v programu SDS videti zgolj obrobne. Boj proti monopolom naj bi bil sicer ključ do nižanja inflacije. A zdi se, da to enostavno ne more biti dovolj. Ali proti inflaciji res ni mogoče narediti nič drugega? In tudi, če je to vse, zakaj doslej vlada glede tega ni naredila praktično ničesar? Tudi tolažba s tem, da je inflacija postala evropski problem je slaba. Povprečna je namreč precej nižja od slovenske. Najnižje stopnje pa so kar nekajkrat nižje kot pri nas.

Ob 7 % inflaciji, ki se do septembra lahko povzpne na preko 8 %, se zdi, da bodo drugi poudarki programov vseh političnih strank, videti bolj ali manj minorni. Ob tem ima SDS, kot kaže, vendarle srečo, kajti tudi nobena druga stranka, glede tega vprašanja zaenkrat še ni ponudila kredibilnega odgovora.

Jani Sever