Blamaža ni blamaža
Avtor Jani Sever | 1. julij, 2008 @ 10:30
Je to tisto, kar smo čakali? Ali nas pred volitvami čaka še kakšna aretacija? Spodobilo bi se. Toliko, da se utrdi vtis o delovanju pravne države. Bilo bi lepo. A tisto, kar je včeraj spominjalo na blamažo, je danes videti več kot samo to.
»Višjemu tožilcu mandat še ni potekel. Državni tožilec je dolžan varovati ugled in dostojanstvo tožilske službe. Tovrstna srečevanja z osumljenci so v nasprotju s tožilsko etiko,« takole je generalna državna tožilka Barbara Brezigar pojasnila, za kaj je pri zadevi šlo. Precej zoprno. Se je torej groba aretacija zgodila na podlagi ocene prve tožilke o tem, kaj je etično in kaj ne. Če to drži, je nauk samo en. Ne zameri se tožilki ali njenim političnim zaveznikom. Čeprav ti tudi to ne more pomagati v primeru, da se zdi oblasti tvoja aretacija v določenem trenutku politično oportuna.
Penko in Brezigarjeva imata skupno zgodovino, ki vsekakor ni zgled dobrega sodelovanja. Zgodba je znana. Penko in Brezigarjeva sta se sprla. Penko po mnenju nadrejene ni bil dovolj uspešen v zadevi Orion. Prepričana je, da bi lahko storil več. Med vrsticami je bilo mogoče razumeti, da več ni storil namenoma. Po drugi strani Penko trdi, da je doživljal pritiske. Brezigarjeva je, kot trdi, želela, da producira rezultate, čeprav za to ni bilo zakonite podlage. Penko je bil najprej degradiran. Nato je sam odstopil. Zadnji dan njegove formalne službe so ga aretirali.
Aretacija spominja na to, o čemer je Penko govoril v primeru Orion. Na pretirano željo tožilstva, da producira rezultate, ne glede na to, kakšne dokaze imajo v rokah. To pot se s policijo in tožilci ni strinjal preiskovalni sodnik. Penko in Zidar sta bila izpuščena. Penka nihče ni niti zaslišal. Zgodilo se ni nič, razen zasega dokumentov, o katerih sedaj policija in tožilstvo ne povesta ničesar. Penko pa povsem prostodušno priznava, da gre za spise, ki mu jih je dal Zidar, s katerim se je dogovarjal ali bi ga kot odvetnik zagovarjal.
Brezigarjeva ima seveda prav. Srečevanja z osumljenci so v nasprotju s tožilsko etiko. A bodimo natančni. Penko se z Zidarjevimi primeri na tožilstvu ni ukvarjal. In vsekakor ni bil več aktiven tožilec. Konec koncev ga je pred meseci razrešila sama Barbara Brezigar. Se torej ne bi smel dogovarjati, da bo kot odvetnik branil Zidarja? Morda komu to ni všeč. Morda se zdi komu to zavrženo. Morda je kdo razočaran nad Penkovo pokončnostjo. Ampak to niso razlogi za aretacijo.
Akcija, ki sta jo policija in tožilstvo izvedla v nedeljo, je bila očitno usmerjena predvsem proti Penku. Sliši se izvrstno. Tožilstvo čisti svoje vrste. Še več. Gnila jabolka je prepoznalo že prej, ko jih je zavrglo. Pravi dokaz, da vojna s tajkuni daje rezultate. Ne le glede domnevnih gospodarskih kriminalcev, temveč tudi med tistimi v organih pregona, ki jim nočejo stopiti na prste. Vse lepo in prav. Čestitamo in pozdravljamo. Vendar morajo v vsaki vojni veljati nekakšna pravila.
Ta pravila so temelj pravne države. In če se zgodi, da je nekdo aretiran, potem pa izpuščen, ne da bi bil sploh zaslišan, ne da bi bila opravljena kakršnakoli preiskava in ne da bi preiskovalni sodnik prepoznal znake kaznivega dejanja, je to za policijo in tožilstvo zelo velik problem.
Jani Sever
Članek je bil objavljen na Vest: https://vest.muzej.si
URL naslov članka: https://vest.muzej.si/2008/07/01/blamaza-ni-blamaza/
Klikni tukaj za tiskanje