Janez Janša in Ivan Zidar bi se včeraj lahko srečala na finalni tekmi evropskega nogometnega prvenstva. Najbrž bi celo navijala za isto reprezentanco. No, to se ni zgodilo. Zidarja so zaprli, skupaj z nekdanjim tožilcem Boštjanom Penkom. Pomotoma!

Kriminalisti so prvega moža SCT-ja in nekdanjega člana posebne tožilske skupine Boštjana Penka ob petih zjutraj izpustili. S kratkim pojasnilom, da so se enostavno zmotili. To so ugotovili po kakšnih desetih urah. Še včeraj zvečer so bili namreč prepričani, da imajo v rokah novo veliko zgodbo. In ne le to. Tudi javnosti so sporočili, da gre zares in da so zaradi suma gospodarskega kriminala in korupcije pridržali dve osebi. Kamere TVS so bile dobro obveščene. Vsekakor precej bolje kot odvetnik Ivana Zidarja Aleksander Čeferin, ki je za aretacijo uradno izvedel šele uro za tem, ko je bila novica že objavljena v medijih.

Najprej je bil zaslišan Boštjan Penko, potem se mu je pridružil še Ivan Zidar, ki so ga prijeli, ko se je ravno odpravljal na Dunaj. Novica je bila primerno bombastična. Menda naj bi šlo za domnevno sporni nakup nekdanjega počitniškega doma SCT v Fiesi, čeprav je kasneje Čeferin pojasnil, da je ta zadeva že na sodišču in da mora biti razlog za prijetje nekje drugje. Poleg tega naj bi bili aretaciji Zidarja in Penka povezani. Govorilo se je, da gre za zlorabo položaja, pri čemer naj bi šlo za odtekanje informacij in dokumentov. O resnosti situacije je pričal tudi podatek, da naj bi s strani tožilstva postopek vodil Roman Sevšek, nekdanji Penkov sodelavec v posebni tožilski skupini.

Fotografije in posnetki kamer so bili tokrat sicer manj dramatični kot februarja, ko je policija aretirala Zidarja, Črnigoja in Tovšakovo. A zapečatenje Zidarjevega avtomobila in informacija, da naj bi državno tožilstvo na sodišče vložilo zahtevo za hišno preiskavo pri Penku, sta bila videti dovolj jasna znaka, da se akcija proti gradbenim tajkunom nadaljuje z vso silovitostjo. O nečednostih pa naj bi pričal tudi podatek, da naj bi se Penko in Zidar dobila in si izmenjavala nekakšne dokumente, čeprav nihče ni vedel za kakšne papirje naj bi v resnici šlo. Ampak, ko se v isti zgodbi omenja aretacije, Zidarja, nekdanjega tožilca in dokumente, so zaključki običajno rokohitrski.

Zdaj je šale konec. Zidar in Penko sta doma. Pomota je priznana. Ostaja pa vprašanje, zakaj je do nje prišlo. Očitno kriminalisti Zidarju še vedno prisluškujejo in mu sledijo. Benevolentna razlaga tako govori o tem, da so narobe razumeli kakšen detajl, ki se je pojavil pri nadzoru in da jih je pač nekoliko zaneslo. Kar je razumljivo. Penko in Zidar, osumljeni tajkun in nekdanji preiskovalec, ki je prišel navzkriž z generalno državno tožilko, sta izvrstna kombinacija, ki bi jo javnost lahko prepoznala kot pravo potrditev zagnanosti za boj s tajkunstvom in korupcijo. Zlobnejša razlaga pravi, da je Zidar potreboval malce “spodbude”, da ob jutrišnji otvoritvi predora Šentvid ne bi šlo kaj narobe.

Prva se zdi verjetnejša. A pravzaprav ni nič manj neprijetna. Tako osnovnošolskih napak si policija in tožilstvo ne bi smela privoščiti. Posebej pa so neprijetne v trenutku, ko vladajoča politika s svojo retoriko povečuje apetite javnosti po kaznovanju. Na večer finala evropskega prvenstva so organi pregona, v protitajkiunski vojni, vladni strani zabili zelo neprijeten avtogol.

Jani Sever