Nedavno smo na okrogli mizi na ZZZS, skupaj z nekaterimi najvidnejšimi strokovnjaki s področja zdravstva, sodelavci z Inštituta za ekonomske raziskave v zdravstvu predstavili najnovejšo [1] raziskavo o stanju slovenskega zdravstvenega sistema. Tokratna okrogla miza, sicer ni bila politično preprečena, tako kot se je to zgodilo lansko leto, je pa minila v odsotnosti najodgovornejših oblikovalcev slovenske zdravstvene politike. Očitno jim je še vedno malo mar za dogajanje v zdravstvu in za zapravljanje javnega denarja, ki je sicer namenjen bolnikom in ne posameznim interesnim skupinam, ki tako rade plenijo po zdravstvenem sistemu. Končna ugotovitev, da se na leto neučinkovito porabi vsaj 130 milijonov evrov, bi moral pošteno zaskrbeti ministrstvo za zdravstvo in ZZZS. Pa očitno skrbi samo nas, uporabnike zdravstvenih storitev. Torej vse nas, ki nam trdijo, da kljub vsakomesečnim plačevanjem prispevka za zdravstvo, ni dovolj denarja za ustrezne terapije. Slab izgovor za denimo bolnika, obolelega za multiplo sklerozo, ki jo mimogrede z najučinkovitejšimi terapijami zdravijo v celotni Evropi, samo pri nas naj za to ne bi imeli denarja. Res ga ni, topa zato ker moramo plačevati dražje generike, kot originatorje, kar je mimogrede svetovna posebnost (seveda ne, če domači farmacevt, pojem nacionalnega interesa tako rad sponzorira predvolilne veselice vseh političnih stran), plačevati drage marže veledrogeristom, vzdrževati kartel lekarn, preplačevati nekatere nizko produktivne in sumljivo kakovostne zdravnike, po neznanem sistemu financirati bolnišnice in plačevati čas, ko bi ga zdravniki, medicinske sestre in lekarnarji morali namenjati bolniku, pa ga dejansko namenjajo trženjskim prijemom farmacevtskih podjetij. V sistemu, kjer bolnik ni pomemben in kjer pridni in kakovostni zdravniki vsak dan bolj izginjajo, bi se v normalni družbi moral sprožiti alarm. Ne pa to kar smo videli na okrogli mizi v torek - ignoranca odgovornih.

Rado Pezdir