Referendum je bil. A njegov rezultat ni bilo odločanje o referendumskih vprašanjih. Sporočilo je samo eno - ljudje so referendum bojkotirali. Nerazumevanje tega sporočila je politično kratkovidno.

No, predsednik vlade je kljub temu razglasil zmago. In to še preden so bili rezultati sploh znani. Imel je prav. Večinoma so bile, ob neverjetno nizki udeležbi, predlagane pokrajine potrjene. Z dvema pomembnima izjemama. Osrednji in Južno Primorski pokrajini so celo tisti, ki so prišli glasovati, nasprotovali. A tudi za ta primer je imela vlada itak že ves čas pripravljen scenarij. Bo pač vztrajala pri rešitvah, o katerih na referendumu ni bilo mogoče glasovati. Kar je seveda totalno noro. Le kako lahko na ta način katerakoli oblast pričakuje, da bodo ljudje referendumska vprašanja jemali resno?

Predsednik, vlade je imel prav tudi glede tega, da slovenska zakonodaja ne govori o tem, kakšna mora biti referendumska udeležba, da bi bilo glasovanje legalno. Tudi če bi na volišča prišli samo trije, bi bil glas dveh zmagovalen. In oblast bi se lahko nanju teoretično sklicevala. Vendar v politiki obstaja tudi beseda legitimnost. Ta pogosto pomeni več od legalnosti. Kako to, da se predsednik vlade na to kategorijo sklicuje praktično ves čas, ko govori o tajkunih. Medtem ko nanjo v primeru referendumskega debakla enostavno pozablja in prisega samo na legalnost.

Prvi minister je izjavil celo, da je polemiziranje z referendumskim rezultatom, češ da je bila udeležba nizka, na nek način polemiziranje s slovensko ustavno ureditvijo. Morda. Konec koncev v demokraciji to niti ne sme biti nič nenavadnega ali celo prepovedanega. vendar gre še za nekaj drugega. Pokrajinski referendum je bil posvetovalni. Kar pomeni, da je njegov namen tako ali tako zelo relativen in da so njegove konsekvence odvisne izključno od politične volje, da udejani ljudsko. To pa odločilno zaznamuje tudi udeležba na referendumu. Kajti upoštevati je treba tudi tiste, ki se referenduma niso udeležili.

Zaključek je povsem enostaven. Nojevsko potiskanje glave v pesek, ki ga uprizarjajo vladni predstavniki, ob radikalnem porazu samega referenduma o pokrajinski zakonodaji, je samo najboljša potrditev tega poraza ter hkrati njihove nezrelosti, da ga sprejmejo in upoštevajo ljudsko voljo. To seveda nikoli ni lahko, vendar je vztrajanje pri svojem, ob tako veliki zaušnici, lahko za politiko samo kontraproduktivno. Tiščanje glave v pesek enostavno ne pomaga. In lažne primerjave prav tako ne. Tudi te namreč pričajo predvsem o zadregi predlagateljev referenduma.

Opozorila, da naj bi tudi v domovini referendumov pogosto zelo malo volivk in volivcev prišlo na volišča, so zavajajoča. Kajti v Švici so tudi zelo nizke udeležbe na referendumih precej višje od te, ki smo ji bili priča včeraj v Sloveniji. Podobno deplasirana je primerjava z Irsko, kjer je bila referendumska udeležba zelo solidno visoka, češ da je tam samo odstotek evropskih volivk in volivcev odločal o usodi Evrope. Ob tem, da sta oba referenduma popolnoma neprimerlljiva, bode v oči predvsem to, s kakšno lahkoto slovenski predsednik vlade zavrže tako pomemben politični signal kot je število ljudi, ki pridejo na volišča.

Pri tem gre seveda za nivo politične kulture. Ta se vedno najlepše pokaže ob porazu. Lahko je biti kulturen, kadar zmaguješ. Evropski politiki so, ob nizkih udeležbah na volitvah ali referendumih, vsaj deklarativno zaskrbljeni. To je normalno, se spodobi in je konec koncev politično modro, saj daje signal, da jim ni vseeno. Ampak poraz je bil včeraj za vlado in njenega prvega moža očitno preveč boleč. Ne le, da je, ob ignoriranju najbolj očitnega sporočila referenduma pokazala veliko mere oblastne arogance. Po koncu glasovanja je premier zablestel z izjemno dozo primitivizma.

Znano je, da je ljubljanski župan pozval k bojkotu referenduma in da je pravzaprav najbolj neposreden politični zmagovalec včerajšnjega glasovanja. Tudi če je to povsem sporno, tudi če je Janković najslabši ljubljanski župan, tudi če samo manipulira … si predsednik vlade ne more privoščiti takšnih aluzij kot si jih je včeraj, ko je o tem, da Janković pravi, naj se za referendum opravičijo, dejal: “Gospoda Jankovića sem srečal dopoldan, ko smo postavljal temeljni kamen za kulturno-pastoralni center Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji in očitno je tudi zaradi tega malo dobre volje in govori takšne stvari.”

Le kaj je že želel s tem povedati predsednik vlade? Da bo po Blairu začel kopirati Jelinčiča? No, glede odnosa do referendumskih rezultatov, bi bilo to vsekakor dobro.

Jani Sever