Ljudstvo na Irskem je reklo »NE« Lizbonski pogodbi, podobno kot je leta 2005 ljudstvo Francije in Nizozemske reklo »NE«, vsebinsko zelo podobni Ustavni pogodbi, ki je doživela le nekaj stilskih in lektorskih popravkov. Prav gotovo bi ljudstvo še v marsikateri državi članici reklo »NE«, če bi nam le to bilo dano in dopuščeno, da se imamo možnost odločiti in izraziti. Pa se nam je to namenoma onemogočilo.

Evropski politiki pa si kar dovolijo ignorirati in se sprenevedati o volji ljudstva, izražene na enemu najdemokratičnejših možnih načinov, z referendumom. Poizkušajo minimalizirati dogodek in razvrednotiti izid referenduma na Irskem, govorijo le o »zastoju« in že snujejo ter kujejo strategijo in načrte za nadaljnjo politično prevaro, ki bi jih pripeljala kar najhitreje do zastavljenih ciljev. Seveda, vse za dobro državljank in državljanov Unije. Očitno se sami ne zavedamo, kaj vse dobrega nam prinaša Lizbonska pogodba; učinkovitejše institucije in boljše funkcioniranje EU tako, da jim moramo kar slepo verjeti in zaupati, ko se odločajo tudi proti naši volji, namesto nas.

Tudi tistim, ki do sedaj niso razumeli in vedeli »za kaj gre« ter vsaj minimalno uporabljajo svoje sive celice in um, bi jim sedaj moralo biti povsem jasno ali pa jim vsaj vzbuditi sum, da se nam poizkuša vsiliti režim. Režim in njemu lastna ideologija, ki za demokracijo, voljo ljudstva nima prostora, če ne zgolj v in skozi demagogijo.

Demokracija se noče udejanjati in uveljavljati, ker bi le ta lahko ogrozila ali spodnesla prav te, ki že imajo moč in oblast ter jo še hočejo imeti naprej. Kako bi si sicer lahko razlagali, da evropski politiki želijo nemoteno nadaljevati z ratifikacijo Lizbonske pogodbe v preostalih osmih državah članicah kot, da se nič pomembnega ni dogodilo, kot da gre le za droben spodrsljaj in napako? Napako, ki jo bo v četrtek v Bruslju, Irski premier moral »pojasniti« svojim EU kolegom in skupaj bodo našli rešitve, da jo popravijo in odpravijo.

Prav tu, na tem primeru in s tovrstnim ravnanjem, kažejo vodilni politiki EU in »naši« predstavniki, svojo totalitarno logiko razmišljanja in delovanja, ki ne dopušča sprememb, drugačnosti, volje ljudstva in na svoji poti ne tolerira nobenega »NE«. Zato jih je rezultat presenetil in kot smo slišali premiera ter predsedujočega Svetu Evrope, Janeza Janšo, razočaral, saj nanj niso računali, prepričani v absolutno zmago njihove politične volje in samovolje.

Za ljudi mora takšno ravnanje biti dovolj močno svarilo, opozorilo in vzpodbuda, da se mu zoperstavijo, upirajo in uprejo, preden bo prepozno. Preden nam odvzamejo vse možnosti in mehanizme, da to lahko storimo. Evropa se torej noče oblikovati skupaj z njenimi državljankami in državljani, po naši meri in v skupno korist ljudi, ki v njej sobivamo, ampak nam hoče biti vsiljena s strani ekonomskih in političnih elit.

Elena Pečarič