Sredi Ljubljane, polne policistov sem ga prvič opazil. Zgodilo se je dopoldan, ravno med nedavnim koketiranjem Busha po naši lepi. Z močno verigo je bil priklenjen ob drog, ki stoji na robu zelenice. Nekaj časa sem ga opazoval, potem pa sem se mu sramežljivo približal. Na pogled je deloval naraven, topel, nič umetnega ni viselo na njem. Vsa ljubezen, spretnost in čas, ki so bili vloženi v njegovo rojstvo.

Mogoče mu je ime Ravbar, ali pa se tako predstavlja mojster, ki ga je ustvaril. Vidim ga kako zgleda v gibanju in v primerjavi s kovinskimi sotrpini pooseblja brezčasnost narave.

Urh Maček