Takle mamo 024

Avtor Vest | 10. junij, 2008 @ 20:40

OBAMA JE CIONIST

V Chicagu je potekalo srečanje AIPACa, izraelsko-ameriškega lobija, ki velja za najmočnejši politični lobi v ameriški politiki. Na njem so nastopili tako Olmert, McCain, Condoleeza Rice kot Barack Obama in Hillary Clinton.
Še najbolj je presenetil prav Obama. Izraelu je izrazil neomajno podporo, Jeruzalem pa proglasil za enotno mesto, ki pripada le Izraelu, in za prestolnico židovske države. V govoru je omenil le eno resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov; tisto, ki je sicer ustavila vojno v Libanonu, Izraela pa ni grajala zaradi hudih kršitev mednarodnega prava.
Glavni agresorji na območju sta seveda režima v Siriji in Iranu, ki prek terorističnih skupin preprečujeta mir na območju.
Arabci so bili zaradi Obaminih izjav šokirani, njihovi voditelji so javno izražali jezo zaradi tako očitno proizraelskega nastopa. Še posebej jih je razjezila izjava o Jeruzalemu kot le židovskem mestu in prestolnici Izraela.
Izraelski premier Olmert je bil nad govorom navdušen.
Medtem kneset sprejema popravke zakonodaje, ki bo Jeruzalem razglasila ne le za prestolnico države, temveč tudi za prestolnico vseh židov.
Večina držav, vključno z ZDA, ne priznavajo izraelske aneksacije Vzhodnega Jeruzalema.
Okupacija tega mesta pomeni kršenje mednarodnega prava, ki ga vsaj formalno
obsoja vsa mednarodna skupnost. V dosedanji praksi je že predaja poverilnih pisem v Jeruzalemu in ne Telavivu pomenila diplomatski škandal.

ROCK THEM, BOMB THEM!!!

Izraelske grožnje Iranu se stopnjujejo. Zadnja v nizu je izjava ministra za transport in nekdanjega načelnika generalštaba Shaula Mofaza.
»Sankcije proti Iranu so neučinkovite, če Iran ne ustavi jedrskega programa, bo napaden.«
Na izraelske izjave se je prvič ostro odzval Mohamed ElBaradei, vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo, ki vrši nadzor nad jedrskimi objekti v Iranu. Izrael je obtožil spodkopavanja mednarodnih sporazumov, še posebej Sporazuma o neširjenju jedrskega orožja, katerega podpisnik je Iran, Izrael pa ne. Po njegovem v primeru napada grozi svetu dejanski spopad civilizacij.

SUVERENI IRAK

Američani so spisali tajni sporazum z Irakom, ki počasi kaplja v javnost. Konec leta poteče mandat Združenih narodov, zato morajo spisati novo pravno podlago za svojo vojaško prisotnost. Referenduma na to temo nočejo, iraške politike pa izsiljujejo in podkupujejo. Po nepreverjenih informacijah naj bi bil poslanski podpis vreden okoli 3 mio $.
Kaj predvideva sporazum?
- pravico do 50 vojaških baz,
- pravico napada ameriške vojske z iraškega teritorija na tretje države brez privoljenja oblasti,
- izvajanje vojaških operacij na teritoriju Iraka brez posvetovanja z oblastjo,
- pravico do aretacij iraških državljanov,
- podaljšuje pravno imuniteto vojakom in plačancem,
- omogoča nadzor nad zračnim prostorom do 9000 metrov,
- ministrstva za obrambo, notranje zadeve in nacionalno varnost so pod ameriškim nadzorom za obdobje 10 let,
- američani so odgovorni za vse iraške nakupe orožja za obdobje 10 let.
Skratka, Irak je suverena država.

AMERIŠKI AMBASADOR – AFGANISTANSKI PREDSEDNIK

Bivši ameriški ambasador v Afganistanu, upravnik Iraka in sedanji ameriški predstavnik v Združenih narodih Zalmay Khalilzad bo najverjetneje kandidiral na afganistanskih predsedniških volitvah. Pred temi funkcijami je bil lobist tako za talibansko vodstvo kot za mednarodne naftne družbe.
Khalilzad bo pred uradno kandidaturo najprej preveril, kakšno podporo ima pri afganistanskih voditeljih, še posebej pri delu Severnega zavezništva, ki ne podpira več Karzaijeve vlade. Afganistanski komentatorji mu napovedujejo precejšnjo javno podporo.

TEKMA DO DNA

Če je ob ustanovitvi NAFTAe še veljalo prepričanje, da se bodo mehiške plače počasi približevale ameriškim in kanadskim, je danes ravno obratno. Cenenost mehiške delovne sile niža plače ameriškemu delavskemu razredu in jim zapira delovna mesta.
Čedalje več ameriških in evropskih proizvajalcev avtomobilov proizvodnjo seli v Mehiko. Privlači jih izredno cenena delovna sila, ki jo je vedno dovolj in preveč. Cena dela celo pada in je v nekaterih primerih že na nivoju Kitajske.
V pogajanjih za gradnjo nove Fordove tovarne za sestavljanje Fiest so mehiški sindikati privolili v razpolovitev urnih postavk za novo zaposlene na okoli 2,5$, za začetnike 1,5 $ na uro. Vrednost Fordovega projekta je ocenjena na 3 mrd$.
S tako poceni delovno silo je Mehika povsem konkurenčna Kitajski.

Jura Štok


Članek je bil objavljen na Vest: https://vest.muzej.si

URL naslov članka: https://vest.muzej.si/2008/06/10/takle-mamo-024/