QuickTime datoteka: [1] Kinotožje 042 (84 MB)

Literature o Stanleyju Kubricku je v glavnih jezikih veliko, v slovenščini pa so viri štirje, na spodnji fotografiji od Toma Kruza v smeri urinega kazalca: revija Ekran je leta 2000 (št. 1/2) zbrala več zapisov o Kubricku in njegovem poslednjem filmu Široko zaprte oči; Kinotečnik (marec 2007, [2] na spletu, izdan ob zgodovinski retrospektivi); in pa knjigi Kubrick (Simona Popka, Slovenska kinoteka 2006) ter A.I. (Marcela Štefančiča, UMco 2001).

Med tujimi je zanimiva knjiga levo zgoraj, The Stanley Kubrick Archives (TASCHEN 2005, [3] predstavitev), ki sta jo pomagala pripraviti Kubrickova dolgoletna žena Christiana in The Kubrick Estate, ki skrbi za avtorjevo dediščino. Bukla je razdeljena na dva dela: v prvem so filmi predstavljeni s sličicami prizorov, v drugem pa z raznimi eseji in produkcijskimi zapiski ter skicami. Tako fotografija spodaj desno kaže snovanje vesoljčkov za [4] Odisejo v vesolju; Kubrick je dalj časa neuspešno iskal podobo svojega aliena, nakar se je odločil (predvsem po prigovarjanju Arthurja Clarka), da ga ne bo pokazal: “It soon became apparent that you cannot imagine the unimaginable.” / “Kmalu je postalo jasno, da se nepredstavljivega ne da predstavljati.” S čimer je parafraziral Clarkovo misel: “Truth, as usual, will be much stranger.” / “Resnica bo, kot ponavadi, dosti bolj čudna.”

Fotografija levo zgoraj pa naj pokaže, da niti v tej izjemni knjigi ni vse v redu. Človek si namreč lahko ob slikah kosti in satelita domišlja, da je prehod v filmu zvezen — in da imata kost in satelit tik ob rezu poleg primerljivih velikosti še enak položaj ali zasuk. Vendar to ni res, Kubrick je očitno pred estetski razlog postavil vsebinskega, zakaj sličici tik ob rezu sta ti: