Tomo Križnar, ki je v Cannesu pred kratkim predstavil svoj dokumentarni film [1] Vojna za vodo, ni dobil vizuma za Nigerijo. Kot je pojasnil, je nameraval v [2] Lagosu prevzeti nekaj tisoč svojih fotografij, ki so mu jih, shranjene na prenosni računalnik, leta 2006 v Darfurju vzeli vojaki Afriške unije. Izvedel je namreč, da se vojak, ki je pred časom v zameno za fotografije zahteval 10.000 dolarjev, nahaja prav v Nigeriji.

Križnar, ki toliko denarja nima, je nameraval vojaka osebno prepričati, da bi mu vrnil slike, a je ostal brez vstopnega dovoljenja, saj so na [3] nigerijski ambasadi v Budimpešti njegovo prošnjo zavrnili. Ne dvomi, da prav zaradi kritičnega filma o Darfurju.

Je pa Križnar navedel še en aktualen primer z zavrnjeno vlogo za vizo in sicer s strani slovenske ambasade v Kairu. Gre za Ezadina Mahameda, 26, begunca v taborišču v sudanski pokrajini Darfur, ki po svojih močeh pomaga tudi tistim, ki na novo prispejo v begunsko taborišče. Mahamed bi se moral v ponedeljek v Ljubljani udeležiti mednarodne konference razvojnih nevladnih organizacij z naslovom [4] Medkulturni dialog in učenje za globalen, uravnotežen razvoj. A ga zaradi “birokratskega zapleta” v Ljubljano po vsej verjetnosti ne bo.

Med organizatorji dogodka sta sicer tudi slovensko zunanje ministrstvo in Evropska komisija. Na konferenci pa bodo, kot piše na spletni strani še enega od organizatorjev — platforme [5] Slovenska globalna akcija, “izmenjali izkušnje različnih evropskih držav in držav v razvoju na področju izobraževanja za razvoj in medkulturnega dialoga, ki jih bomo vključili v Evropsko soglasje o izobraževanju za razvoju.”

Po Križnarjevih besedah bi Ezadine udeležencem pojasnil, kakšno je dejansko stanje na meji med Čadom in Sudanom. Predstavil pa bi tudi svoje videnje rešitve situacije. Križnar je dejal, da naša ambasada vizuma Mahamedu ni izdala s pojasnilom, da mu Slovenija v konkretni situaciji vize za celotno schengensko območje brez dolgih procedur ne more izdati. Letalo iz Kaira namreč ne bi letelo neposredno v Slovenijo, tako da zgolj slovenski vizum ne bi zadostoval.

Ravnanje slovenske ambasade je Križnar označil za “birokratsko, omejeno, kot da nimajo nobene motivacije pomagati, da bi se svetovi dogovarjali.” Na odgovore zunanjega ministrstva še čakamo.

Tomo je danes veslal na Savi Bohinjki. Med vožnjo je poklical v Darfur in odgovoril na nekaj vprašanj.

Tomo Križnar: “Za božjo voljo, ne se prepustiti kolektivni depresiji. Zahtevajmo, zahtevajmo, da politične elite delajo za nas.”

Ezadinu Mahamedu je Tomo Križnar v telefonskem pogovoru povedal, da ravno vesla po reki v Alpah, kjer je vode preveč. Vode, ki jo lahko piješ, on (Ezadin) pa da je sredi Sahare. Vprašal ga je, kakšna je trenutna situacija in ali prihaja v Slovenijo. Križnar mu je pojasnil, da ga želijo na konferenci, kjer bi lahko pojasnil, kaj se dogaja — da imajo težave z vodo, hrano, izobraževanjem. Dodal je, da si želimo medkuturnega dialoga in izobraževanja za razvoj, o čemer bo govorila tudi konferenca. Tam pa da bodo večinoma akademiki in ljudje, ki predvsem veliko govorijo, ne bo pa posameznikov s praktičnimi izkušnjami, ki bi lahko povedali, kaj se zares dogaja v Afriki. Zato te hočemo, je še dejal Križnar v telefonskem pogovoru.

Nejc Jemec