Ob 20. obletnici procesa proti četverici oz. afere JBTZ so se v prostorih mladinskega hotela Hostel Celica srečali vsi štirje akterji – Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasič in Franci Zavrl. Člani četverice JBTZ so si ogledali prostore hostla in nekdanje celice, ki so danes preurejene v sobe za popotnike, ter se vpisali v knjigo gostov hostla, nato pa srečanje nadaljevali z neformalnim kosilom.

Ker ob 20. obletnici procesa proti četverici in Odbora za varstvo človekovih pravic potekajo številne aktivnosti, na katerih je priložnost za srečanje z vsemi, ki so pred 20. leti aktivno sodelovali pri dogodkih v času slovenske pomladi, so se člani četverice, skupaj z vodjo nekdanjega Odbora za varstvo človekovih pravic, Igorjem Bavčarjem, odločili, da bo letos na kosilu četverica sama.

Ob 20. obletnici Odbora za varstvo človekovih pravic in procesa proti četverici potekajo številne aktivnosti. Prvi korak k obuditvi civilne iniciative izpred 20 let je bil narejen že v začetku februarja, ko je pričel delovati zgodovinski spletni portal [1] Slovenske pomladi, ki je zasnovan kot virtualni muzej obdobja od leta 1977 do leta 1990, na njem pa se zbira zgodovinsko gradivo o civilnih iniciativah v 80. letih. V začetku maja je Mestni muzej Ljubljana v sodelovanju s Tonetom Stojkom pripravil razstavo dokumentarnih fotografij, ki bo na ogled do 6. julija. Pri obeležju 20. obletnice Odbora za varstvo človekovih pravic in procesa proti četverici aktivno sodeluje tudi Društvo slovenskih pisateljev, ki je 22. maja pripravilo okroglo miza z naslovom Pisatelji o človekovih pravicah, 12. junija pa bo v prostorih društva potekal še spominski literarni večer in javna seja Odbora za varstvo človekovih pravic.

J - Janez Janša:

B - Ivan Borštner:

T - David Tasič:

Z - Franci Zavrl:

Afera JBTZ se je pričela natanko 31. maja 1988 z aretacijo Janeza Janše v zgodnjih jutranjih urah, ti dogodki pa so pomembno vplivali na slovensko politično dogajanje ob koncu osemdesetih let.

Proces, ki je potekal pred vojaškim sodiščem v Ljubljani, je v letu 1988 predstavljal vrh napetosti med Slovenijo in takratno Jugoslovansko ljudsko armado (JLA). Skoraj sočasno z aretacijo tedanjega novinarja Mladine Janeza Janše je Protiobveščevalna služba JLA aretirala tudi zastavnika JLA Ivana Borštnerja. Janšo so dan kasneje izročili vojaškemu tožilcu in ga zaprli v vojaški pripor na Metelkovo, prav tako Ivana Borštnerja in notranjepolitičnega urednika Mladine Davida Tasiča, ki je bil aretiran štiri dni pozneje. Ne Janša in ne Tasič nista imela možnosti zastopanja civilnega odvetnika. Četrti obtoženi Franci Zavrl, tedanji odgovorni urednik Mladine, se je branil s prostosti.

Sojenje trem civilistom in pripadniku JLA pred ljubljanskim vojaškim sodiščem zaradi domnevne izdaje vojaške skrivnosti je trajalo do 27. junija 1988. Končalo se je z izrekom štiriletne zaporne kazni strogega zapora Ivanu Borštnerju, Franci Zavrl in Janez Janša sta bila kaznovana s poldrugim letom zapora, Tasič pa s petimi meseci zapora. Vrhovno vojaško sodišče v Beogradu je sredi oktobra 1988 potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, Tasiču pa zvišalo kazen na deset mesecev zapora.

Politični in vojaški vrh SFRJ ni pričakoval, da bo proces sprožil tako silovit odziv med slovensko javnostjo. V znak protesta je bil 3. junija ustanovljen Odbor za varstvo človekovih pravic, ki je pod vodstvom Igorja Bavčarja organiziral množične proteste pred vojaškim sodiščem v Ljubljani. Bil je najmočnejša organizacija civilne družbe v času slovenske pomladi. Državljani so med drugim protestirali proti postopku za zaprtimi vrati v srbskem jeziku in sojenju civilistom pred vojaškim sodiščem. Zahtevali so politične reforme in demokratične spremembe. Proces je bil eden najpomembnejših vzvodov nastanka Slovenije, kot jo poznamo danes.

Četverica je po koncu procesa izbrala različne poklicne poti. Janez Janša je danes predsednik stranke SDS in predsednik vlade, David Tasič je ustanovitelj založbe Karantanija, Ivan Borštner se je upokojil, Franci Zavrl pa je partner v agenciji Pristop.