Vojaški nakupi so pogosto koruptivni. To vedo v tako rekoč vseh državah. Tudi Slovenija očitno ni izjema. Da so sum korupcije odkrili na Finskem, od koder orožje prihaja, je samo malce nenavadno. A sum je očitno zelo utemeljen, kajti eden od osumljenih prodajalcev ostaja v priporu. V Sloveniji se medtem policija in tožilstvo še vedno nista zganila. Vodja slovenske pogajalske skupine Dragan Bavčar je bil pred dnevi celo odlikovan. Ampak zadeva vseeno postaja vedno bolj zoprna. Govori se celo že o konkretnih številkah.

Dragan Bavčar, Darko Njavro, Anton Krkovič - vsi skupaj nimajo nič s Patrio. Ampak zakaj sta Njavro in Krkovič obiskala direktorja podjetja Viator&Vektor? Zgodba, kot jo je povedal Zdenko Pavček pred parlamentarno komisijo je znana. Povsem jasno je bilo tudi, da jo bosta Njavro in Krkovič zanikala. In sta tudi jo. Ampak nečesa vseeno nista pojasnila in novinarji, ki so z njima uspeli govoriti, ju tega tudi niso vprašali. Kaj za vraga sta počela pri Pavčku? Prijatelji gotovo niso. In službeno se njihove poti nikakor ne križajo.

Morda sta prišla samo na kavo. Menda sta bila celo povabljena. Samo, da se tisti, ki ju je povabil, danes več ne spominja natančno zakaj. Oziroma tega od njega prav tako nismo slišali. Je pa res, da oba zelo dobro poznata Dragana Bavčarja še iz časov, ko sta bila Janez Janša in Igor Bavčar obrambni in notranji minister mlade države Slovenije. Eden je bil povsem sorodstveno bliže drugemu, druga dva prijateljsko prvemu osamosvojitelju. A to je samo zgodovina. Danes so njihova razmerja gotovo precej drugačna.

Trgovina z orožjem, ki je na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja zelo intenzivno tekla čez Slovenijo, ni bila nikoli dokazana. Čeprav je povsem jasno, da sta v Sloveniji takrat obstajala dva tabora te trgovine. Eden je imel štab pri notranjem ministrstvu in drugi pri obrambnem. Uradno je šlo za posameznike, katerih imen ne gre omenjati. Ker radi tožijo in ker jim ni mogoče ničesar dokazati. Tako pač je v tej deželi. Še dobro, v sosednji Italiji so denimo sankcije za omenjanje neomenljivih lahko precej bolj drastične.

Nekateri so v Sloveniji enostavno nedotakljivi. Med njimi so vsekakor vsi posamezniki z omenjenih ministrstev, ki so pred dobrimi petnajstimi leti zelo dobro služili, ko so ilegalno skrbeli za oboroženo varnost sosednjih držav. Nekaterim gre danes bolje, drugim slabše. Eni so visoko v gospodarstvu, drugi se trudijo, da bi se uveljavili, a jim okoliščine pogosto niso najbolj naklonjene. Predvsem tistim ne, ki si želijo priznanja javnosti o lastnih herojskih dejanjih. Lažje je onim, ki prosperirajo v ozadju.

Zdi se, da se to nikakor ne more spremeniti. Tako kot je denimo tudi v Italiji, kljub akcijam čiste roke, večina stvari ostala takšnih, kakršne so bile pred desetletji. Kljub temu je zgodba o Patrii vedno bolj zanimiva. Vsekakor predvsem po zaslugi finskih organov pregona. Njihove ugotovitve bodo morda vsaj delno morale odmevati tudi v Sloveniji. Tako lahko vsaj upamo. Čeprav je precej bolj verjetno, da bodo odmevi, tudi če bo do njih prišlo, šibki. No, dobro bi bilo, če bi se kaj vendarle spremenilo tudi v Sloveniji.

Nek parlamentarec pravi, da obstajajo celo dokumenti o tem, da so tudi v Sloveniji ljudje prejemali denarne nagrade za posel z oklepniki. Govori se celo o konkretni številki 300.000 evrov. Ni malo. Za posameznika. Z nekega ministrstva. Z nekimi zelo dobrimi povezavami. Ampak morda nič od tega ni res. Morda je poslanec samo škodoželjen. Morda ne pripada pravi stranki. Četudi je ta vladna. Prav zanimivo bo opazovati, ali se bodo zaradi pritiskov s Finske stvari lahko končno premaknile tudi v Sloveniji.

To bi bilo vsekakor dobro. Ne toliko zaradi zgodovine. Ta je takšna, kakršna je in za zgodovinarje bo dokumentov več kot dovolj. Ne glede na to, da jih je za sodišča odločno premalo. Bolj pomembna je prihodnost. Zaradi nje bi se bilo vredno vprašati nekaj osnovnih vprašanj, ki so povezana z nakupom finskih oklepnikov. Kdo je predlagal, da Slovenija potrebuje tako veliko število Patrij in kdo je za to lobiral? Kdo je predlagal, da država pri poslu potrebuje posrednika in kdo ga je izbral? In seveda. Kako visoko so bile na koncu sprejete odločitve?

Jani Sever