Raven kozmopolitizma
Avtor Agata P. | 19. maj, 2008 @ 8:59
Slovenijo v mejah Evrope pogostokrat vidim kot nekakšen triglavski narodni park. Posebno območje na evropskih tleh, pa ne v smislu naravnih lepot in manjše stopnje kriminalitete. Medtem ko v nekaterih predelih Pariza ne srečate več belcev, v ne turističnem Londonu le poredkoma slišite angleščino, v Nemčiji pa le po uradnih statistikah živi 2.4 milijonov Turkov, so v Sloveniji tujci prej atrakcija kot norma. Si predstavljate recimo Črnca ali Azijca v vrstah slovenske policije? Mogoče kakšen Mehičan z glasbili na ljubljanski Trubarjevi, Kitajec v kitajski restavraciji, Ukrajinka na obali in Fatima, ki odnaša smeti iz pod naših delovnih miz. To pa je tudi vse.
Tujec je v Sloveniji že tisti, ki se recimo preseli iz Ljubljane 60 kilometrov stran. Živi v revirjih dvajset let, pa ga sosedi še zmeraj kličejo Ljubljančan. Nezaupljivost do prišlekov je v meni znani slovenski družini segla vse do te točke, da čez prag svojega doma ne želijo spuščati priženjenega tujca. Razumem, da so tu v igri najbrž nekakšni zgodovinsko pogojeni samoobrambni mehanizmi, saj v slovenskih vaseh še zmeraj živi spomin na turške vpade… in ni ga hujšega kot da te na potovanju v tujini zamenjajo s Slovakom ali kar posplošijo v Jugoslovana.
Medtem pa, ko se Slovenci borijo za prepoznavnost, se v svetu oblikuje povsem nov tip ljudi, ki le s težavo odgovarjajo na vprašanje »od kod ste?« ali »katere narodnosti ste?« Rojen v Avstraliji v mešani kitajsko-italijanski družini, študiral v ZDA, delal v Londonu, poročil se je v Pariz, upokojenska leta načrtuje preživeti na Tajskem. Od kod je? S katero kulturo se lahko poistoveti? To je človek brez domovine in jasno zarisane narodnosti – kozmopolit.
V biogeografiji kozmopolit pomeni žival ali rastlino, ki je sposobna preživeti v zelo raznolikih okoljih. V kontekstu človeških biografij, kozmopolit zame pomeni - človek, ki lahko preživi kjerkoli, strmi pa na tisti konec sveta, kjer mu je najbolj udobno živeti. Kozmopoliti imajo takšne sposobnosti prilagajanja, da se selijo z lahkoto ali kot mi je nekoč rekel svetovno znani fotograf: »Kjer je moj prenosnik – tam je moj dom.«
Od »tujcev« ali starih dobrih »emigrantov« se kozmopoliti razlikujejo po tem, da nimajo domotožja, se ne obremenjujejo s tem, da se ne razumejo z avtohtonim prebivalstvom, ne iščejo si prijateljev po narodnosti ali skupnem jeziku (življenje v emigrantskem getu), ampak po interesih. Kozmopoliti držijo roko na pulzu gospodarstva države v kateri bivajo. Če se situacija poslabšuje, kmalu zamenjajo kraj bivanja. Ker so poklici kozmopolitov iskani po celem svetu, ponavadi so ti tudi dobro plačani in zato počasi oblikujejo povsem nov družbeni razred.
Kozmopoliti so produkt globalizacije in njihovo število narašča zaradi poceni letalskih vozovnic, bliskovitih komunikacijskih sredstev in drugih iznajdb našega časa. Meni so globoko simpatični že zato, ker se bodo med vojno in mirom kozmopoliti gotovo odločili za mir, ker ne trpijo za nobenim »izmom«. Ko gledam več kozmopolitov na kupu, ki klepetajo med sabo v angleščini, se mi ideja o svetu brez meja, narodnostnih razlik in s tem povezanih konfliktov, ne zdi utopična.
Pomen kozmopolitov v svetovnem gospodarstvu narašča. Recimo, kozmopoliti znanstveniki/glasbeniki/športniki spodbujajo tekmovalnost med državami: kdo bo iskanega posameznika dobil na svojo stran? Kozmopoliti vračajo »trenutni domovini« z napredkom na tem ali onem področju, posledično spodbujajo gospodarsko rast.
V državah s slabšim ustvarjalnim/delovnim okoljem so kozmopoliti pogostokrat proglašeni za izdajalce. V takšnih deželah se od posameznika zahteva, da se žrtvuje za blagor lastnega naroda in domovine. Toda kozmopoliti menijo, da je bila nekoč država ustanovljena za to, da ščiti interese posameznika in ne z namenom, da človek ščiti težko dojemljive interese države.
Je »slovenski narodni park« prijazno okolje za kozmopolite? Koliko je med Slovenci vsaj teoretskih kozmopolitov, torej ljudi, ki so zaradi izjemnih sposobnosti/znanja sposobni preživeti kjerkoli in ne samo med strici in tetkami ter drugimi sorodniki, ki poskrbijo za topel stolček?
Agata P.
Članek je bil objavljen na Vest: https://vest.muzej.si
URL naslov članka: https://vest.muzej.si/2008/05/19/raven-kozmopolitizma/
Klikni tukaj za tiskanje