Povsod so ležale razbite steklenice. Plastični kozarci, cigaretni ogorki, vrečke, papir. Še posebej nasmeteno je bilo okrog klopi in nasploh mest, kjer je mogoče sedeti. Skupina mladih se je ravno odpravljala proti domu. V sredo četrtek je bila ura pol šestih zjutraj.

Kresa na prostoru škofjeloške stare vojašnice sicer ni bilo. So pa množico mladih navduševali [1] Psycho-Path in [2] Big Foot Mama. Nekateri so z zabavo nadaljevali v Rdeči Ostrigi. Najvztrajnejši pa so šele zaključevali, ko je 30-članska godba na pihala pričela s svojo budnico po Škofji Loki in okolici. V stari vojašnici, od koder so krenili, imajo prostore, v katerih vadijo dvakrat tedensko.

Na poti so se večkrat ustavili in preigravali poskočne melodije. Pred vhodom v staro mestno jedro jih je našel vidno utrujeni mladi “dirigent”, ki pa je kmalu obupal. Na desetih mestih so jih prijazno pogostili večinoma sorodniki članov orkestra. In če je bilo od začetka še prezgodaj za konkretnejši odziv ljudi, se je kasneje na vse več oknih prikazala kakšna zaspana glava. Avtobus, ki je tudi sicer prevažal glasbenike med bolj oddaljenimi točkami, jih je na koncu zapeljal še na Križno Goro, kjer so zbranim delavcem in sindikalnim predstavnikom zaigrali [3] Internacionalo. Zmotil jih ni niti občasen dež.

Nejc Jemec