NOVI JUŽNOAMERIŠKI LEVIČARSKI PREDSEDNIK
Fernando Lugo je zmagovalec predsedniških volitev v Paragvaju. Premagal je pripadnico stranke Colorado, ki je vladala Paragvaju vse od leta 1947, vključno s 35 letno vojaško diktaturo generala Stroessnerja.
Lugo je škof, ki je bil izločen iz cerkvene hierarhije zaradi aktivnega političnega angažmaja. Pripada smeri teologije osvoboditve, ki se napaja iz sinteze krščanskega usmiljenja in marksistične družbene teorije. Je pristaš južnoameriških novolevičarskih predsednikov; Chaveza, Moralesa in Coree.
Obljublja, da bo državo poskušal voditi s konsenzom, proti bivšim oblastnikom ne namerava organizirati lova na čarovnice.

EKVADOR ODLOČNO PROTI AMERIŠKEMU VPLIVU
Ekvadorski predsednik Rafael Correa je odpustil obrambnega ministra, šefa vojaške obveščevalne službe, poveljnike letalstva, kopenskih sil in načelnika generalštaba. Glavni razlog za tako radikalne posege naj bi bila infiltracija CIE in podrejenost le-tej. Poleg razrešitev vojaških poveljnikov so izgnali tudi več kot 100 ameriških vojaških svetovalcev. Glavni razlog naj bi bil posredovanje pomembnih obveščevalnih podatkov Kolumbiji, edini ameriški zaveznici v tem delu sveta.
Correa oblublja še en ukrep, ki ne bo po godu američanom; ob izteku pogodbe za ameriško vojaško bazo leta 2009, te ne namerava podaljšati. Po sedanji pogodbi niso američani plačevali nikakršne najemnine.

KOLUMBIJSKE POVEZAVE MED POLITIKI IN PARAVOJAŠKIMI ENOTAMI
V Kolumbiji so aretirali Maria Uribeja, predsednikovega bratranca, tesnega političnega zaveznika in bivšega senatorja. Aretiran je bil ob odhodu iz ambasade Costa Rice, kjer so mu zavrnili prošnjo za politični azil.
Podobno kot 30 kongresnikov in senatorjev ter nekdanji šef obveščevalne službe je obtožen sodelovanja z desničarskimi paravojaškimi enotami. Oktobra lani je odstopil zaradi začetka uradne preiskave o njegovih povezavah s paravojaškimi odredi smrti.

HRANA
Hrana postaja strateška dobrina, usodnejša od nafte in drugih energentov. Cene letijo v nebo, stotine miljonov ljudi bo zaradi tega pahnjenih v absolutno revščino in lakoto.
Venezuelski predsednik Chavez pravi, da je dogajanje na trgu s hrano pokol najrevnejših prebivalcev sveta in znamenje začetka propada kapitalizma. Problem ni proizvodnja hrane, problem je družbeno-ekonomski model sveta. Torej brutalni kapitalizem, ki ne predvideva nobenih rezervnih scenarijev.
Podobnega mnenja je tudi Evo Morales, ki pravi, da se morajo avtohtona ljudstva paziti in braniti pred pohlepom transnacionalnih družb, saj so nekaterim avtomobili več vredni kot ljudje.
Radikalna družbena kritika ni več domena populističnih voditeljev. Zelo podobno se je izrazil Jean Ziegler, poročevalec Združenih narodov za pravico do hrane. Ta pravi, da gre za tihi množični poboj. Zahod je edini odgovoren za prihajajočo krizo, saj subvencionira predelavo hrane v biogoriva, špekulacije na blagovnih trgih pa so direkten vzrok nastale situacije.
Ziegler je kritiziral globalizacijo kot monopolizacijo bogastva planeta, multinacionalke pa obtožil za strukturno nasilje.

Problemi z naraščajočimi cenami hrane se odražajo tudi v Kaliforniji, kjer si prebivalstvo kopiči zaloge riža, moke, olja in ostali trajnih prehrambenih izdelkov. Nekaj največjih verig veleblagovnic je že omejilo količino riža, ki ga lahko kupi posameznik.

PALESTINCI NE BODO NIČ MANJ LAČNI
Tudi Palestinci v Gazi ne bodo manj lačni. Združeni narodi so ustavili dostavo pomoči, saj ni goriva za transport. Izrael že skoraj dva meseca blokira uvoz energentov.
Zaradi tega je potekala živahna razprava v Varnostnem svetu Združenih narodov, kjer je libijski predstavnik stanje v Gazi primerjal s holokavstom.
Po teh pripombah so predstavniki ZDA, Velike Britanije, Francije, Belgije in Kostarike zasedanje protestno zapustili. Ameriški predstavnik je kasneje dejal, da gre za popolno zgodovinsko ignoranco in moralno brezčutnost, kar naj bi bil tudi glavni razlog, da Varnostni svet ni zmožen ukrepati na Bližnjem Vzhodu.

Sočasno so izraelski desničarski poslanci ostro kritizirali vlado, ker je odprla mejni prehod v Gazo humanitarni pomoči.

PAPEŽ V ZDA
Benedikt XVI je obiskal ZDA. Srečal se je s predsednikom Bushem, obiskal točko nič, se srečal s svojci in žrtvami pedofilskih zlorab. Prav obsodba in kes zaradi pedofilskih škandalov v ameriški katoliški cerkvi sta bila glavna poudarka papeževega obiska.
V skupni izjavi s predsednikom Bushem sta obsodila terorizem in poudarila nujnost spoštovanja človekovih pravic. Z ničemer nista naslovila ne vojne v Iraku, ne mučenj in ubojev, ne Guantanama, ne Abu Graiba, ne Afganistana, ne smrtne kazni in krčenja osebnih svoboščin v ZDA.
Sočasno je vrhovno sodišče razpravljalo o humanosti usmrtitve z injekcijo. Dominantno katoliško vrhovno sodišče se je odločilo, da v tem ni nič spornega, celo več; sodnik Scalia je dejal, da v Ustavi ni zapisano, da mora biti eksekucija neboleča.
Čeprav je papež izrazil vsaj moralno ogorčenje nad zlorabami otrok po ameriških zakristijah, je bil prav on tisti, ki je v svoji prejšnji vlogi obilno prispeval k nadaljevanju zlorab.
Kot kardinal je vodil Kongregacijo za nauk vere oz. nekdanji sedež Svete inkvizicije. V letu 2001 je vsem škofom poslal pismo, v katerem jih poučuje, naj spolne škandale prikrivajo, njim pa zagrozil z resnimi kaznimi in celo ekskomunikacijo, če bi prekršili »papeške« skrivnosti. Celo več, Vatikan je aktivno sodeloval v skrivanju problematičnih duhovnikov, da so se lahko izmuznili pravosodnim organom. Zato nekateri odvetniki žrtev zahtevajo kazenski proces proti tedanjemu kardinalu Ratzingerju. Ta je tovrstne pobude označil kot namerno planirano kampanjo z namenom očrniti Cerkev.

BASRA
Po neuradnih podatkih naj bi ameriška vojska v operacijah proti vojski Mehdi v Basri ubila okoli 800 ljudi, večinoma civilistov. Ranjenih naj bi jih bilo skoraj 2000, povzročena je ogromna škoda na zasebni in javni lastnini ter infrastrukturi.
Ameriške enote so to revno dvomiljonsko mesto obkolile in izolirale. Basra je deležna vsakodnevnega letalskega bombandiranja, čeprav gre za gosto poseljeno urbano območje. Bombandiranje delov mesta ni prenehalo niti ob obisku delegacije iraškega parlamenta.

SAMOMORI MED VETERANI
Ameriška veteranska administracija je v interni korespondenci potrdila, da na teden stori samomor kar 126 veteranov. Vseh veteranov je sicer kar 24 miljonov.
Bolj zaskrbljujoč podatek je ta, da je med veterani, ki so deležni psihiatrične oskrbe, kar 4 do 5 samomorov na dan, torej okoli 25 na teden.

MANDATORNI PRSTNI ODTISI
Ameriška vlada pripravlja uredbo, ki bo letalskim družbam zapovedala odvzem prstnih odtisov vsem tujcem, ki odhajajo iz države.
Letalske družbe so nad okoli 3 miljardnim ukrepom ogorčene; ne zaradi posega v zasebnost, temveč zaradi dejstva, da vlada nanje prelaga dejavnost, ki bi jo morala izvajati sama.
Direktor agencije za domovinsko varnost pravi, da odvzem prstnih odtisov ni poseg v zasebnost, saj jih puščamo povsod, torej niso pretirano zasebni. ZDA bi rade program razširile tudi na Kanado, Veliko Britanijo in Avstralijo.

TURKMENISTAN PO TURKMENBAŠIJU
Po smrti [1] Saparmurata Niazova, Turkmenbašija, se država počasi vrača iz območja somraka. Novi predsednik je odpravil koledar Turkmenbašija, ki je mesece poimenoval tudi po sebi in svoji materi. Poleg ukinitve tovrstnih »posebnosti« bo država do septembra dobila tudi novo ustavo.

Jura Štok