V različnih državah sveta je internet dosegel različen razmah. Nekatere družbe so si zadale ambiciozne cilje po katerih bi vsi, takorekoč od malih nog, bili priklopljeni na internet. A sama omreženost še ne pove dovolj o stopnji informacijske razvitosti ali zaupanja družbe v internet. To se bolj jasno kaže, na primer, na področju uporabe uporabe [1] e bančnih storitev. Na valovih prihranka časa, udobnosti poslovanja in nižjih stroškov storitev je rast e bančništva visoka povsod v razvitem svetu. Če pogledamo evropske države pa na žalost ugotovimo, da naša država na tem področju stopica za povprečjem Evropske unije. Ali je to priložnost za nadaljno rast ali zgolj resna cokla pri razvoju e poslovanja bo pokazal šele čas. Je pa dejstvo, da tudi pri nas vse več bank, vse več storitev prilagaja okolju interneta.

Najbolj razviti so na Severu

Pogled na razširjenost uporabe bančnih storitev v državah Evropske unije, ki sicer v kolaču svetovnih regij k uporabi interneta prispeva zavidljivih [2] 26.4 % uporabnikov, ne ponudi posebnih presenečenj. Daleč najbolj pogosto udobne elektronske storitve, kakršno je e bančništvo uporabljajo v severnih evropskih državah. Razloge za to gre iskati na več mestih. Med pomembnejšimi za takšno naprednost so zanesljivo: v inovativnost in v učinkovito uporabo tehnologij zazrte družbe, velikost držav in število prebivalcev, elektronska pismenost, zgodovina razvoja internetnih storitev v teh državah in podobno.

Predpogoj za e bančništvo je zaupanje v internet

Eden od indikatorjev je seveda tudi stopnja penetracije interneta v družbi. Če pogledamo države, kjer kar preko 50 % državljank in državljanov uporablja e bančništvo, so stopnje uporabe interneta pričakovano visoke: Islandija (85.4 %), Norveška (88 %), Finska (62.7), Nizozemska (87.8 %), Danska (68.6 %), Švedska (77.3 %), Estonija (57.8 %), Luksemburg (70.6 %). Podatke za ta članek sem pridobil na [3] Internet World Statistics, nekoliko drugačne podatke pa ponudi [4] Eurostat. V obeh primerih so trendi podobni.

Še veliko prostora za razvoj

K stopnji še večje uporabe bodo prispevali širokopasovni dostop, vse cenejši hardware in seveda vse bolj napredne programske rešitve. Kljub temu, da v vseh razvitih državah večina bank ponuja spletno bančništvo, so razlike med storitvami precejšnje. Zato je prostora za napredek in inovativnost še veliko. Tako lahko v naslednjih letih pričakujemo s strani bank še večji korak naprej v smeri integriranih rešitev, boljše uporabniške izkušnje in podpore uporabnikom. Pa tudi poslovnih modelov, ko bo splet predstavljal edino platoformo za poslovanje ne bo manjklo. Prvo izključno online banko v Sloveniji pa smo v teh dneh tudi že dobili.

Primož Žižek in Uroš Žižek

Komentatorja sta poznavalca in analitika poslovnega spleta v Sloveniji in soustanovitelja spletnega analitičnega podjetja [5] E-laborat.